Čas branja: 6 minut

Letošnje Svetovno poročilo o sreči bi moralo biti obvezno branje – za starše in širšo javnost. Pri MiPi k njegovim ugotovitvam dodajamo tudi poglobljene vsebine, ki jih ne gre prezreti. Novo poročilo namreč opozarja, da negativnih učinkov družabnih omrežij ni mogoče razlagati zgolj kot posledico prekomerne rabe. Njihov vpliv na mlade je bistveno bolj kompleksen in tako izrazit, da se odraža na ravni celotne populacije. V obstoječi zasnovi in prevladujočih načinih uporabe velike spletne platforme predstavljajo digitalne izdelke, ki s seboj prinašajo številna tveganja.  

Mnogo raziskav, enoznačni zaključki

Številne študije iz držav in okolij, ki so v razmeroma kratkem času doživela hitro širitev dostopa do interneta in družabnih omrežij, kažejo presenetljivo enotno sliko. Prav v takšnih okoljih se po intenzivni digitalni preobrazbi dosledno pojavljajo podobni vzorci porasta duševnih stisk med mladimi.

To potrjuje, da ne gre zgolj za vprašanje osebne discipline ali učinkovitosti starševskega nadzora, temveč za širši družbeni pojav, tesno povezan z zasnovo digitalnih okolij.

Mladi danes niso izpostavljeni le vsebinam, temveč celovitim sistemom, ki aktivno usmerjajo njihovo vedenje, kot so:

- priporočilni algoritmi,

- neskončno pomikanje oziroma drsenje,

- stalna obvestila ter

- kratki, ponavljajoči se nagradni dražljaji.

Ti mehanizmi so zasnovani z jasnim ciljem – čim dlje zadržati pozornost uporabnika. Ko takšno okolje postane stalni spremljevalec vsakdana, ne ostane le orodje, temveč preraste v ključen del socialnega prostora odraščanja.

Dekleta pogosto bolj izpostavljena

Poročilo posebej opozarja, da tveganja niso porazdeljena enakomerno. Negativne posledice so pogosto izrazitejše pri dekletih.

Če je bilo nekoč za mladostnike značilno, da je bilo primerjanje in potrjevanje lastne identitete omejeno na ožji socialni krog, danes odraščajo ob stalni prisotnosti podob, telesnih idealov in vplivniških življenjskih slogov, ki jih algoritmi neprekinjeno prilagajajo z namenom zadrževanja pozornosti. Pri dekletih je ta pritisk tesneje povezan z videzom, samopodobo in občutkom lastne vrednosti.

Osnovnošolke pogosteje poročajo o čustvenih in psiholoških posledicah spletnega nadlegovanja – zaskrbljenosti, sramu, občutkih nemoči, osamljenosti in težavah s spanjem. V srednji šoli se te razlike med spoloma še poglobijo.

To ne pomeni, da so fantje pred posledicami zaščiteni. Kaže pa, da digitalno okolje za dekleta pogosteje pomeni drugačen in intenzivnejši nabor pritiskov, ugotavlja tudi slovenska raziskava.

Prepletena tveganja digitalnega okolja

Foto: Freepik

Negativnih učinkov družabnih omrežij ni mogoče zožiti na splošno vprašanje dobrobiti. Poročilo jasno razlikuje med neposrednimi in posrednimi škodljivimi posledicami za mlade.

Med neposredne sodijo:

- spletno nasilje,

- izsiljevanje z intimnimi posnetki,

- stik z osebami, ki mlade nagovarjajo za spolne namene,

- izpostavljenost nasilnim ali pornografskim vsebinam ter

- izpostavljenost nevarnim izzivom.

Med posredne pa povečano tveganje za:

- depresijo,

- tesnobo,

- motnje spanja,

- samopoškodovalno vedenje in

- slabšanje samopodobe.

Gre za preplet več vrst tveganj, ki se med seboj krepijo. Mladi so lahko hkrati izpostavljeni pritisku primerjanja, algoritmičnemu spodbujanju senzacionalnih vsebin in vrstniškemu nasilju – vse to v okolju, iz katerega se je težko umakniti, saj bi odmik lahko pomenil tudi izgubo pomembnega dela socialnih stikov.

Kolektivna past: ko izstop ni več preprosta odločitev

Težava ni le v tem, da mladostnik težko odloži telefon, temveč tudi v tem, da so družabna omrežja postala ključna infrastruktura za vzdrževanje medvrstniških odnosov. Ko je skoraj ves razred, skupina ali generacija prisotna na istih platformah, izstop ni več zgolj osebna odločitev.

To pomeni, da je posameznik, ki želi zmanjšati uporabo ali zapustiti spletno platformo, hitro v slabšem položaju. Izgubi stik z vrstniško dinamiko, ostane brez pomembnega dela komunikacije in dobi občutek, da se ključni del socialnega življenja odvija v okolju, ki mu ni več dostopno.

Kaj vse te ugotovitve pomenijo za starše, šole in širšo družbo?

Znanstvene razprave o vplivih medijev in spletnega okolja na zdravje pogosto potekajo počasi, medtem ko si starši, šole in odločevalci pri zaščiti otrok težko privoščijo odlašanje.

Starši

Za starše zato ni ključno le, koliko časa otrok preživi na telefonu, temveč predvsem, v kakšnem digitalnem okolju se nahaja, kaj tam počne in kakšne zahteve to okolje postavlja. Pomembno je tudi, ali ga aplikacije spodbujajo k nenehnemu iskanju novih dražljajev ter ali mu otežujejo odmik.

Šola in učitelji

Za šole in učitelje nedavne ugotovitve pomenijo, da medijska in digitalna pismenost nista omejeni le na preverjanje informacij ali varno rabo interneta. Obvezno morata vključevati tudi razumevanje, kako platforme usmerjajo pozornost, oblikujejo samopodobo in vplivajo na odnose ter kako algoritmi določajo, kaj mladi sploh vidijo.

Odločevalci

Za odločevalce to nenazadnje pomeni, da z razmislekom o starostnih omejitvah, pogojih dostopa in odgovornosti platform ni več mogoče odlašati. V to smer se razvija tudi evropski pravni okvir.

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD) izhaja iz spoznanja, da storitve družabnih omrežij pomembno vplivajo na mnenja, navade in ravnanje uporabnikov. Kadar delujejo kot platforme za izmenjavo videov (VSP), morajo biti vključene v sistem varstva mladoletnikov pred škodljivimi vsebinami.

Podobno Akt o digitalnih storitvah (DSA) poudarja odgovornost spletnih platform za varnejše digitalno okolje in zmanjševanje sistemskih tveganj, povezanih z nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. V tem okviru morajo njihovi ponudniki sprejeti različne preventivne ukrepe za varno zasnovo storitev.

Zato rešitev ni le v tem, da mladim rečemo, naj telefon odložijo. Potrebujejo digitalno okolje, v katerem je to sploh mogoče storiti, ne da bi pri tem izgubili stik z vrstniki, občutek pripadnosti ali pomemben del vsakdanje komunikacije.