Pravilo 90-9-1 Le 1 odstotek uporabnikov ustvari večino spletnih vsebin
Posnetki, memi in emotikoni niso več le zabava mladih. Spletni trendi hitro prestopijo digitalne meje in oblikujejo njihov vsakdanjik – vplivajo na jezik, vrednote in celo pogled na svet. Skupaj z zabavo tako pridejo tudi izzivi: neresnične informacije, manipulativni trendi in neskončen tok vsebin lahko mlade hitro zmedejo, če nimajo pravih orodij za varno in kritično navigacijo po spletu.
Foto: Freepik
Vse se začne pri jeziku
Besedišče, ki ga je še včeraj uporabljala generacija Z na TikToku, danes slovaropisci prepoznavajo kot legitimni del sodobnega jezika. Tako so letos denimo v Cambriški slovar denimo dodali izraze, kot so skibidi, delulu in tradwife.
Slovarček
Skibidi izvira iz absurdnega YouTube videa o glavi, ki sili iz straniščne školjke. Mladi izraz pogosto uporabljajo brez pravega pomena, kot nekakšno mašilo, ali pa namesto besed »kul« oziroma »slabo«.
Delulu izhaja iz angleškega izraza »delusional« in označuje stanje verjetja v nekaj, kar ni resnično, pogosto v postresničnem duhu, kjer osebna prepričanja prevladajo nad dejstvi.
Tradwife se nanaša na konservativni spletni trend, ki poveličuje žensko vlogo gospodinje in matere, pogosto promovirano na družabnih omrežjih kot »vrnitev k tradicionalnim vrednotam«.
Mladi pogosto uporabljajo sleng kot gesla pripadnosti – način, da se razlikujejo od starejših generacij in hkrati ustvarjajo občutek skupnosti. V devetdesetih letih so mladi nove izraze črpali predvsem iz MTV-ja, glasbenih videospotov in filmov, kasneje pa iz zgodnjih spletnih forumov ter klepetalnic. Izrazi, kot so cool, LOL ali YOLO, so se najprej širili znotraj spletnih skupnosti, nato pa hitro prehajali v splošno rabo.
Neskončna moč sodobnih spletnih platform
Zgolj v nekaj dneh lahko nova vsebina ali izraz doseže milijone ljudi po vsem svetu. Podobne vplive opazimo tudi pri nas. Na primer izraz sus (okrajšava za suspicious, tj. sumljiv), ki ga je popularizirala igra Among Us, ali rizz (karizma, tj. sposobnost osvajanja) sta hitro našla pot v vsakdanji jezik mladih. Ti izrazi se pogosto prepletajo s slovenščino, na primer: »Ta tip je ful sus« ali »On ima čist rizz«.
Jezik je tako prostor igre, ironije in identitete, hkrati pa odsev širših družbenih trendov, ki nastajajo v digitalnem svetu.
Številki »6 7« odraslim ne povesta nič, mladim vse
Fenomen 6 7 oziroma »six seven« je viralni spletni trend, ki se je razširil predvsem med generacijo Alfa. Izraz izhaja iz rap pesmi »Doot Doot (6 7)« in nima posebnega pomena – gre za zabavno, absurdno frazo, ki se pojavlja v različnih memih in video posnetkih, pogosto povezanih s košarkašem LaMelom Ballom. Fenomen odraža, kako mladi preko spleta iščejo zabavo v nenavadnih in brezsmiselnih vsebinah.
Od slenga k vrednotam in svetovnim nazorom
Vpliv družabnih omrežij ne ostaja le pri novem besedišču mladih. Algoritmi nam namreč ustvarjajo personalizirane resničnosti, v katerih vsi hitro naletimo na iste ideje in poglede.
Raziskave kažejo, da se neresnične novice širijo hitreje kot preverjene – ker so bolj dramatične, presenetljive in čustveno nabite. Mladi, ki šele razvijajo kritično presojo, se pogosto zanašajo na to, kar večkrat vidijo ali slišijo. Tako se oblikujejo prepričanja, ki niso vedno resnična, a postanejo del njihovega pogleda na svet.
To je tudi čas in prostor, ko se mladi prvič srečujejo z družbenimi in političnimi vprašanji. Platforme, kot sta TikTok in Instagram, jim jih predstavijo na privlačen in enostaven način. Tak preplet zabave in politike ima dvojni učinek:
- spodbuja družbeno kritično razmišljanje in hkrati
- povečuje tveganje, da mladi nekritično sprejemajo nepreverjene in enostranske informacije.
»DYOR« (Do Your Own Research) – naredi svojo raziskavo
Izraz »DYOR« izvira s spletnih forumov, povezanih s kriptovalutami in vlaganjem, kjer so se uporabniki spodbujali, naj ne vlagajo na slepo, ampak sami preverijo vire in premislijo o tveganjih.
Sčasoma se je ta kratica razširila tudi na druga področja spletnih razprav. Danes jo pogosto vidimo v komentarjih pod videi, objavami ali razpravami, kjer uporabniki opozarjajo, naj ne verjamemo vsemu, kar preberemo, ampak sami poiščemo dodatne informacije. A izraz ima tudi manj pozitivno plat. Nekateri ga uporabljajo kot izgovor za širjenje dvomljivih ali zavajajočih trditev. Avtor objave tako napiše »DYOR« in odgovornost preloži na bralca – čeprav ta v poplavi podatkov in algoritmičnih priporočil pogosto nima znanja ali orodij, da bi preveril verodostojnost informacij.
Ključna je podpora okolja
Foto: Freepik
Številne izsledki raziskav kažejo, da digitalna okolja danes prevzemajo vlogo, ki je bila nekoč značilna za družino in šolo: oblikujejo norme, vrednote in pričakovanja. Kar je bilo prej del intimnega socialnega kroga, kjer so se mladi počutili domače, se zdaj seli na splet.
V takem svetu zato mladi potrebujejo orodja, s katerimi lahko ločijo resnico od manipulacije ter naključni trend od skrbno načrtovane kampanje. Prav tako je ključno, da niso zgolj pasivni potrošniki neskončnega toka spletne zabave.
Pravilo 90-9-1
Številne raziskave potrjujejo znano pravilo, da:
- 90 % uporabnikov samo spremlja vsebino,
- 9 % občasno sodeluje (komentira, všečka, deli) in
- 1 % uporabnikov ustvari večino novih vsebin.
Za slednjega so namreč še posebej dovzetni pripadniki generacije alfa, to so otroci, stari od 8 do 13 let, ter mlajši pripadniki generacije Z, med katere sodijo najstniki in mladi odrasli.
Odgovore na tovrstne izzive najdemo v zdravih navadah uporabe digitalnih medijev, saj bo le tako spletna izkušnja za mlade prostor učenja, ustvarjalnosti in rasti, ne pa tveganj in prevelikih izzivov.
Pomembno je, da ob podpori staršev, učiteljev in širše družbe mladi postanejo aktivni soustvarjalci digitalne kulture, ki znajo splet uporabljati za izmenjavo znanja, izražanje identitete in oblikovanje lastnega pogleda na svet.