Čas branja: 8 minut
Po sprejetju Akta o digitalnih storitvah (DSA), s katerim želi Evropska unija zagotoviti varnejše spletno okolje ter preprečiti spletno nasilje, širjenje nezakonitih vsebin, zavajajoče oglaševanje in zapletene pogoje uporabe, je Evropska komisija julija letos objavila smernice o zaščiti mladoletnikov. Namen smernic je ponuditi spletnim platformam konkretna priporočila, kako oblikovati storitve, ki so varne že po svoji zasnovi – torej upoštevajo potrebe in ranljivost otrok ter mladostnikov že v fazi načrtovanja. V nadaljevanju predstavljamo ključne poudarke dokumenta, celotno besedilo smernic pa je dostopno na spodnji povezavi.
Spletne platforme morajo biti priložnost za učenje in povezovanje
Spletne platforme, na katerih otroci in mladostniki preživijo veliko svojega časa, lahko prinašajo številne koristi. Omogočajo dostop do izobraževalnih virov, spodbujajo učenje novih spretnosti in širjenje znanja. Poleg tega ponujajo priložnosti za izražanje mnenj in povezovanje z vrstniki, ki imajo podobne interese. Tako lahko mladi razvijajo socialne veščine, samozavest in občutek pripadnosti.
Raziskovanje spletnega okolja spodbuja radovednost, ustvarjalnost, reševanje problemov in kritično mišljenje – veščine, ki so pomembne tako v šoli kot v vsakdanjem življenju.
EU: ponudniki morajo bolje zaščititi otroke na spletu
Trenutna raven zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov na spletu je pogosto nezadostna. Zasnova spletnih platform in njihove funkcije v praksi pogosto povečujejo tveganja za zasebnost, varnost in splošno dobrobit otrok.
Smernice EU se nanašajo na spletne platforme, do katerih lahko dostopajo otroci ali mladi – tudi do tistih, ki so sicer namenjene odraslim. Namen smernic je, da ponudniki teh storitev bolje skrbijo za varnost in zaščito mladoletnikov.
Mednje sodijo:
- družbena omrežja (TikTok, Instagram, BeReal, Snapchat, Facebook),
- portali za deljenje videov in pretočne vsebine (YouTube, Twitch),
- spletne igre in ustvarjalne platforme (Roblox, Minecraft),
- forumi in aplikacije za deljenje vsebin (Discord, Reddit).
Tri temeljna načela zaščite otrok na spletu
Sprejetje smernic predstavlja mejnik v prizadevanjih Komisije za povečanje spletne varnosti za otroke in mlade v okviru DSA. Smernice ponujajo nabor sorazmernih in ustreznih ukrepov za zaščito otrok pred spletnimi tveganji, ki jih predstavljajo škodljive vsebine, kot so:
- spolno napeljevanje otrok (ang. grooming),
- problematične in zasvojljive prakse,
- spletno ustrahovanje,
- oglaševalske prakse.
Komisija izpostavlja tri ključne usmeritve, ki jih morajo platforme upoštevati pri oblikovanju svojih storitev:
1. Otrokove pravice so na prvem mestu – vse odločitve morajo upoštevati korist otroka in spoštovati njegovo pravico do zaščite, zasebnosti, izobraževanja in sodelovanja.
2. Varnost po zasnovi (ang. safety by design) – zaščita in zasebnost morata biti vključeni že v zasnovo in delovanje storitve, ne šele naknadno.
3. Razumevanje uporabnikov – platforme morajo razumeti, kako otroci uporabljajo njihove storitve, katerim tveganjem so izpostavljeni (npr. vpliv škodljivih vsebin, prekomerna uporaba, ki vodi v zasvojenost) in kako jih učinkovito zmanjšati.
Kaj konkretno smernice priporočajo platformam?
Foto: Freepik
- Oceno tveganj: Redno preverjanje vpliva storitev na otroke in mlade ter uvedba sorazmernih ukrepov.
- Preverjanje starosti: Uporaba zanesljivih metod – od trenutnih samoizjav glede starosti (ki niso prav zanesljive) prek ocene starosti (npr. na podlagi vedenja) do zaželenega preverjanja starosti z uradnimi dokumenti ali digitalnimi identitetami.
- Varnost ob registraciji: Jasne informacije o zasebnosti, vidno razložene varnostne možnosti ter varne privzete nastavitve. Uporabnik mora imeti enostavno možnost izbrisa računa.
- Nastavitve zasebnosti: Privzeto izklopljene funkcije, ki povečujejo tveganja: geolokacija, sledenje, samodejno predvajanje, sinhronizacija stikov, deljenje vsebin z neznanci. Deljenje e-pošte oziroma telefona le z izrecnim dovoljenjem.
- Varnost vmesnikov: Zasnova brez neskončnega pomikanja, stalnih obvestil in orodij, ki spodbujajo pretirano uporabo (npr. dnevne serije/»streak«). Vključitev opomnikov za odmore ter jasna opozorila, ko uporabniki komunicirajo z elementi umetne inteligence.
- Priporočilni sistemi in iskanje: Otrokom mora biti jasno, zakaj vidijo določene vsebine, na voljo pa morajo imeti orodja za nadzor (npr. »Tega ne želim videti«, »Pokaži manj takšnih vsebin«) in možnost ponastavitve vira. Iskanje naj blokira nevarne ključne besede oziroma oznake.
- Oglasi in komercialne prakse: Oglasi morajo biti jasno označeni, zavajajoče ali škodljive prakse so prepovedane. Posebej je pomembno omejevanje otrokove izpostavljenosti oglasom, preglednost pri nakupih v aplikacijah in prepoved orodij, podobnih igram na srečo (npr. »loot box«).
- Moderiranje vsebin: Hitra odstranitev nezakonitih ali škodljivih vsebin oziroma računov in usposabljanje moderatorjev za prepoznavanje tveganj (npr. spletno napeljevanje, nevarni izzivi, izsiljevanje z intimnimi vsebinami).
- Prijavljanje težav: Preprost, dostopen sistem prijav (tudi za osebe z oviranostmi), možnost blokiranja, utišanja, omejevanja interakcij ter pridružitev v skupine le z izrecnim soglasjem uporabnika.
- Orodja za starše: Temeljijo na podpori in pogovoru, ne nadzoru. Otroka je treba vedno obvestiti, ko so takšna orodja aktivirana; delovati morajo na različnih napravah in biti združljiva z obstoječimi sistemskimi rešitvami.
Kdo skrbi za nadzor nad izvajanjem pravil?
Vsaka država članica EU ima svojega koordinatorja za digitalne storitve (DSC), ki skupaj s Komisijo spremlja, kako spletne platforme izvajajo pravila iz Akta o digitalnih storitvah (DSA). V Sloveniji to nalogo opravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).
Spremljajte aktualne novice in dejavnosti slovenskega koordinatorja za digitalne storitve na njegovi uradni spletni strani.
Koordinator ne skrbi le za nadzor, temveč lahko imenuje tudi posebne organizacije, imenovane zaupanja vredni prijavitelji (ang. trusted flaggers). Gre za strokovnjake, ki pomagajo hitro prepoznati in prijaviti nezakonite ali škodljive vsebine. Ko takšni prijavitelji opozorijo na težavo, morajo platforme ukrepati brez odlašanja.
Kaj sledi?
EU napoveduje, da so smernice šele začetek obsežnejših ukrepov za zaščito otrok, zato v prihodnjih letih načrtuje:
- uvedbo evropske aplikacije za preverjanje starosti,
- akcijski načrt proti spletnemu nasilju ter
- analizo vpliva družabnih omrežij na duševno zdravje mladih.
Preverjanje starosti in evropska digitalna identiteta (EUDI Wallet)
Evropska digitalna identiteta, poznana kot EUDI Wallet, ki naj bi bila uvedena do konca leta 2026, bo pomembno orodje za varovanje mladoletnikov na spletnih platformah. Kjer pogoji uporabe dovoljujejo nižjo minimalno starost od 18 let, smernice priporočajo uporabo ocene starosti, pri čemer morajo platforme zagotoviti, da ukrepi za preverjanje starosti ne omejujejo pravic otrok nesorazmerno ali neupravičeno.
Aplikacije za preverjanje starosti morajo biti točne, zanesljive, robustne, nevsiljive in nediskriminatorne. To je še posebej pomembno pri omejevanju dostopa do vsebin za odrasle, kot so pornografija ali igre na srečo, ter v primerih, ko nacionalna zakonodaja določa minimalno starost za uporabo določenih storitev ali nakup določenih izdelkov. Komisija pripravlja tudi tehnične rešitve za preverjanje starosti, ki bodo skladne s priporočenimi standardi, s čimer se bo še povečala varnost in zaščita mladoletnikov v digitalnem okolju.
Vas zanima več?
- Celotna knjižica Evropske komisije (ang)
- Smernice Evropske komisije (slo)
- Družinam prijazna različica (ang)
Dokumenti so dostopni tudi na portalu MiPi, kjer najdete še številne druge prispevke o vplivu škodljivih spletnih vsebin na mlade ter nasvete, kako jih prepoznati in omejiti njihov učinek.
Aktualno: Kako Akt o digitalnih storitvah ščiti otroke in mlade na spletu – pogovor s Komisijo
V teh dneh ste lahko prisluhnili spletnemu pogovoru, ki ga je organiziral portal Better Internet for Kids. Na dogodku so predstavniki Komisije predstavili, kako Akt o digitalnih storitvah prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju za otroke in mladostnike ter katere konkretne ukrepe in smernice so v pripravi za zaščito mlajših uporabnikov spleta.
Več informacij o dogodku najdete na povezavi in uporabniškemu računu Insafe.