Če ob strani pustimo temni splet (ang. darknet), ki se pogosto uporablja za spletna kriminalna dejanja, prežijo nevarnosti, povezane z nezakonitimi vsebinami in njihovo prodajo, tudi na povsem »običajnih« spletnih mestih, ki jih uporabljajo številni slovenski uporabniki. Takšne vsebine lahko najdemo na spletnih forumih, družabnih omrežjih in na priznanih spletnih tržnicah. Pa veste, kako ravnati, če naletite na nezakonito ali škodljivo vsebino? Pri tem vam lahko pomagajo nova priporočila za ravnanje Agencije za komunikacija omrežja in storitve RS (AKOS).

^{Foto: Freepik}

Kaj so nezakonite spletne vsebine?

Akt o digitalnih storitvah (DSA) sam po sebi ne določa, kaj so nezakonite vsebine, saj to prepušča posameznim področnim zakonom na ravni EU ali na nacionalni ravni. Določa pa enoten evropski okvir za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin na spletnih platformah.

Nekaj primerov nezakonitih vsebin na spletu:

♦ deljenje pornografskih gradiv, ki prikazujejo mladoletne osebe, spolno nadlegovanje, izsiljevanje, grožnje, spletne prevare, spodbujanje k sovraštvu in nasilju – področje kaznivih dejanj;

♦ neupravičena uporaba avtorskih del, ponaredki – področje varstva intelektualne lastnine;

♦ neupravičena objava osebnih podatkov – področje varstva osebnih podatkov;

♦ lažni oglasi, prikrita naročnina, phishing, prodaja nevarnih ali ponarejenih izdelkov – področje varstva pravic potrošnikov.

 

Kaj pa škodljive vsebine na spletu?

DSA ne definira, kaj je škodljiva vsebina. Gre sicer za vsebino, ki formalno ni nezakonita, vendar lahko velja za neetično in družbeno nezaželeno (npr. dezinformacije, napačne informacije, škodljiv govor, golota). Če so takšne vsebine v nasprotju s pogoji poslovanja platforme, jih je možno prijaviti neposredno njenemu ponudniku.

 

Področje škodljivih vsebin večinoma ni predmet regulacije, kar pomeni, da države zakonsko ne posegajo v njihovo ustvarjanje in razširjanje. Čeprav tovrstne vsebine praviloma ne vplivajo na naša življenja tako usodno kot nezakonite vsebine, se je njihove škodljivosti vseeno dobro in nujno zavedati. O škodljivosti takšnih vsebin se je treba pogovarjati, zmanjševati njihovo moč ter krepiti senzibilnost družbe na tovrstne pojave. Za dvig ozaveščenosti ter varno in odgovorno uporabo spleta vam je vedno lahko v pomoč tudi portal MiPi.

V katerih primerih ponudnik spletnih platform krši pravila?

DSA nalaga obveznosti vsem ponudnikom digitalnih storitev, največ velikim spletnim platformam (VLOP), kot so Meta (Facebook, Instagram), Google (YouTube, Google Play), Snapchat, TikTok, X, Amazon, AliExpress, Temu, Shein.

Ponudniki morajo na svoji spletni platformi zagotoviti:

♦ funkcijo oziroma povezavo za prijavo nezakonite vsebine,

♦ odgovor prijavitelju,

♦ možnost pritožbe na svojo odločitev (npr. ko kot uporabnik prijavite nezakonito vsebino, ponudnik pa je pritožbo zavrnil ali je drug uporabnik prijavil vašo vsebino in jo je ponudnik odstranil, ne da bi vam ponudil možnost pritožbe na svojo odločitev),

♦ kontaktno točko za uporabnike,

♦ takšno zasnovo, ki uporabniku ne otežuje preklica naročnine ali ne temelji na uporabi temnih vzorcev, ki uporabniku otežujejo samostojno in ozaveščeno odločanje.

Želite izvedeti več?

Seznanite se s priporočili za ravnanje v primeru nezakonitih vsebin na spletnih platformah, ki jih je pripravila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Priporočila s podrobnejšimi navodili in pojasnili so dostopna na povezavi, na voljo pa je tudi njihov povzetek.

Za nadaljnjo ozaveščenost in podporo pri kritični rabi spleta spremljajte vsebine na portalu MiPi in se aktivno vključite v dialog o digitalni odgovornosti.