Čas branja: 6 minut

Mediji – tako tradicionalni kot digitalni – imajo ključno vlogo pri oblikovanju našega razumevanja družbe, politike in medosebnih odnosov. Določajo, katere teme pridejo v ospredje, kako so predstavljene in kakšen ton prevladuje v javni razpravi. V razmerah hitrega objavljanja novic, tekmovanja za pozornost in pritiska po večji branosti ali gledanosti se v medijskem prostoru pojavljajo tudi senzacionalistični pristopi. Uporabniki so zato vse pogosteje postavljeni pred izziv, kako v množici vsebin prepoznati kakovostne in verodostojne informacije. Raziskave kažejo, da senzacionalistični pristopi prispevajo k zaostrovanju družbene klime, širjenju sovražnega govora ter zmanjševanju zaupanja v medije.

^{Foto: Magnific}

Odsev medijskega poročanja v sovražnih spletnih komentarjih

Na pomen odgovornega novinarstva opozarjajo številne raziskave, ki potrjujejo, da način poročanja pomembno vpliva na javno razpravo in na ton spletne komunikacije.

Raziskave ob tem opozarjajo, da pri njegovem širjenju pomembno vlogo pogosto igrajo tudi politični akterji in mediji – zlasti kadar z načinom poročanja utrjujejo stereotipe, stigmatizacijo ali konfliktno retoriko.

(Samo)regulacija sovražnega govora

Področje preprečevanja sovražnega govora v novinarstvu v Sloveniji urejajo tako samoregulativni kot zakonodajni mehanizmi.

Novinarski kodeksi poudarjajo odgovorno, točno in spoštljivo poročanje ter prepovedujejo spodbujanje nestrpnosti ali diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin (npr. narodnosti, spola, vere, spolne usmerjenosti ali političnega prepričanja). Poseben poudarek namenjajo varovanju človekovega dostojanstva in odgovornosti medijev pri oblikovanju javne razprave.

Zakonodaja (ZMed-1, ZAvMS in Kazenski zakonik) prepoveduje razširjanje vsebin, ki spodbujajo sovraštvo, nasilje ali neenakopravnost, ter določa odgovornost za verodostojno obveščanje in spoštovanje človekovih pravic.

Odgovornost za posledice medijskega poročanja

Vprašanje odgovornosti medijev je danes še posebej pomembno. V prizadevanju za večjo pozornost, branost ali odzivnost mediji danes pogosto uporabljajo:

- dramatične ali poenostavljene naslove,

- poudarjanje konfliktov,

- poročanje brez širšega konteksta.

^{Foto: Združeni narodi}

Takšen pristop lahko prispeva k zaostrovanju družbenih napetosti, zlasti pri temah, kot so migracije, etnična pripadnost ali politični konflikti.

Mediji pomembno vplivajo na način razumevanja družbenih tem in lahko sooblikujejo ton javne razprave. Z normalizacijo žaljive, agresivne ali izključujoče retorike lahko posredno prispevajo tudi k širjenju nestrpnosti.

Senzacionalizem kot sprožilec sovražnega govora

Raziskave kažejo, da se žaljivi, poniževalni in nasilni komentarji pogosteje pojavljajo pod vsebinami, ki:

- uporabljajo senzacionalističen ton,

- izpostavljajo deviantna dejanja brez konteksta,

- poudarjajo konfliktnost.

To je še posebej izrazito pri temah, povezanih z migracijami, kriminalom, političnimi spori in družbenimi manjšinami.

Mediji ne odražajo zgolj družbenega razpoloženja, temveč pomembno vplivajo tudi na oblikovanje komunikacijskih norm v družbi. Zato imajo uredniki in novinarji pomembno vlogo pri preprečevanju širjenja sovražnega govora. Izbira naslovov, fotografij, virov in poudarkov lahko pomembno vpliva na javno interpretacijo vsebin.

Izzivi moderiranja sovražnega govora v medijih

Ob vse več sovražnega govora v medijih in na družabnih omrežjih se odpira vprašanje, kako učinkovito omejevati širjenje žaljivih, škodljivih in nezakonitih vsebin. Moderiranje spletnih komentarjev in odzivov je za medije pogosto zahteven proces, saj morajo pri tem usklajevati svobodo izražanja, pravico javnosti do obveščenosti ter zaščito pred sovražnim govorom. Takšne vsebine pa pogosto prinašajo tudi večjo branost, gledanost in odzivnost občinstva.

Številne raziskave opozarjajo, da so senzacionalistični naslovi in provokativne vsebine pogosto povezani z večjim številom sovražnih komentarjev. Ugotovitve kažejo tudi, da bi bilo žalitev, groženj in sovražnih odzivov lahko manj, če bi mediji občutljive družbene teme obravnavali bolj etično, odgovorno in premišljeno.

Pomembno vlogo imajo tudi družabna omrežja

^{Foto: Magnific}

Pomemben del širjenja sovražnega govora danes poteka tudi na družabnih omrežjih. Anonimnost in lažni profili pogosto zmanjšujejo občutek odgovornosti, kar spodbuja bolj impulzivno in agresivno komunikacijo.

Na ravni Evropske unije je bil zato sprejet Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu, ki deluje v okviru Akta o digitalnih storitvah (DSA). Namen kodeksa je izboljšati postopke prepoznavanja in odstranjevanja nezakonitih vsebin ter okrepiti sodelovanje med spletnimi platformami, organizacijami civilne družbe in pristojnimi institucijami.

Kodeks med drugim predvideva hitrejše odzivanje na prijave sovražnega govora, večjo preglednost pri moderiranju vsebin ter doslednejše izvajanje pravil skupnosti. Poseben poudarek namenja tudi preventivnim ukrepom, ki zmanjšujejo možnosti za širjenje škodljivih vsebin v digitalnem okolju.

Kako sovražni govor pretvoriti v nenasilno komunikacijo?

Strokovnjaki opozarjajo, da imajo mediji zaradi svojega dosega in vpliva posebno odgovornost pri oblikovanju kulture javne komunikacije. Pri poročanju o občutljivih temah zato ne bi smeli dodatno spodbujati strahu, stereotipov ali družbenih napetosti. Bolj etično, premišljeno in profesionalno poročanje lahko pomembno prispeva tudi k zmanjševanju sovražnih odzivov v javnosti.

Priporočila, med drugim iz priročnika Združenih narodov Od sovražnega govora do nenasilne komunikacije, poudarjajo predvsem potrebo po premišljenem in odgovornem poročanju. Medijem priporočajo, da:

- se izogibajo senzacionalizmu pri občutljivih družbenih temah in povzemanju izjav, ki vsebujejo elemente sovražnega govora,

- novinarji in uredniki informacije pred objavo preverijo,

- pri uporabi fotografij, videoposnetkov in jezika ne spodbujajo stereotipov, strahu ali družbenih napetosti,

- pri svojem delu dosledno spoštujejo novinarsko etiko in uredniške standarde.

Odgovorno novinarstvo je temelj zdrave demokratične družbe. Mediji lahko prispevajo k umirjanju družbenih napetosti in spodbujanju dialoga, lahko pa z neprevidnim ali senzacionalističnim pristopom družbene delitve še poglobijo.

Zato ostajajo ključni elementi kakovostnega poročanja: preverjanje informacij, izogibanje stereotipom, spoštovanje človekovih pravic in premišljena javna komunikacija.

To pomeni, da dostopnost ni več omejena le na vsebino, ampak vključuje tudi naprave, programsko opremo in uporabniške vmesnike, prek katerih uporabniki do teh vsebin dostopajo.