Čas branja: 4 minute

Evropska komisija je priljubljeni spletni tržnici Temu naložila 200 milijonov evrov kazni zaradi pomanjkljive ocene tveganj, povezanih s prodajo nezakonitih in nevarnih izdelkov prek platforme. Ponudnik mora zdaj pripraviti akcijski načrt za odpravo kršitev. Gre za drugo odločitev Komisije o izreku globe na podlagi DSA, potem ko je konec leta 2025 zaradi kršitev tega akta sankcionirala tudi družabno omrežje X.

^{Foto: Unsplash}

Zakaj je bil Temu kaznovan?

Po ugotovitvah Komisije ponudnik ni ustrezno ocenil sistemskih tveganj, ki jih Temu predstavlja za uporabnike. Posebej problematična je nezadostna presoja tveganj, povezanih z nezakonitimi in nevarnimi izdelki, ter delovanje priporočilnih sistemov, ki uporabnikom predlagajo izdelke za nakup.

Akt o digitalnih storitvah (DSA) od zelo velikih spletnih platform (VLOP) sicer ne zahteva, da preverijo vsak posamezen izdelek ali objavo. Zahteva pa, da redno ocenjujejo sistemska tveganja na svojih storitvah ter sprejemajo učinkovite ukrepe za njihovo zmanjševanje. Komisija je v postopku ugotovila, da Temu teh obveznosti ni izpolnil v zadostni meri, saj ni ustrezno ocenil tveganj, ki jih platforma predstavlja za uporabnike. Zato mu je izrekla globo in naložila pripravo akcijskega načrta za odpravo ugotovljenih kršitev.

Odločitev ni pomembna le za podjetje Temu, temveč tudi za milijone evropskih uporabnikov, ki prek spletnih tržnic vsakodnevno kupujejo izdelke. Primer izpostavlja pomen varnosti proizvodov v digitalnem okolju ter odpira vprašanja, na kakšen način naj spletne platforme nadzorujejo vsebino in ponudbo na svojih storitvah. Hkrati opozarja na vse večji vpliv algoritmov in priporočilnih sistemov, ki pomembno usmerjajo nakupne odločitve uporabnikov.

Kaj so sistemska tveganja?

Sistemska tveganja zajemajo širše negativne vplive, ki jih lahko imajo spletne platforme na družbo.

Med sistemska tveganja sodijo:

- širjenje nezakonitih vsebin ali izdelkov,

- prodaja nevarnih oziroma neskladnih proizvodov,

- negativni vplivi na varstvo potrošnikov,

- tveganja za javno zdravje in javno varnost,

- posegi v temeljne pravice uporabnikov.

DSA posebno pozornost namenja zelo velikim spletnim platformam, saj lahko njihove odločitve zaradi njihovega obsega in dosega vplivajo na milijone uporabnikov. Zato morajo te platforme najmanj enkrat letno pripraviti oceno tveganj in dokazati, da sprejemajo učinkovite ukrepe za njihovo obvladovanje.

Ne le problematični izdelki, temveč tudi priporočilni algoritmi

Del postopka, ki se je za Temu tokrat končal z izrekom finančne kazni, ni bil omejen zgolj na vprašanje prisotnosti nevarnih ali nezakonitih izdelkov na platformi ter ustreznosti ocene tveganj, ki jo je pripravil ponudnik. Komisija je posebno pozornost namenila tudi delovanju priporočilnih sistemov oziroma algoritmov, ki uporabnikom predlagajo izdelke za nakup.

Za uporabnike je zato pomembno zavedanje, da izdelki, ki jih platforma posebej izpostavlja, niso nujno tudi najvarnejši ali najbolj kakovostni. Priporočila algoritmov ne pomenijo, da je bil izdelek preverjen ali da izpolnjuje vse zahteve evropske zakonodaje.

Temu ni osamljen primer

Komisija namenja posebno pozornost spletnim tržnicam, ki delujejo na evropskem trgu.

Postopek proti Temu je bil odprt že oktobra 2024. V istem obdobju so se pod drobnogledom znašli tudi drugi ponudniki spletnih tržnic. Postopek proti platformi AliExpress se je zaključil po tem, ko se je podjetje zavezalo k uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov, medtem ko postopek proti platformi Shein še vedno poteka.

Evropski regulatorji pri tem opozarjajo predvsem na izzive, povezane z zelo velikim številom izdelkov, ki prihajajo iz različnih držav in jih je težko učinkovito nadzorovati. To je še posebej pomembno pri izdelkih za otroke, elektronskih napravah, kozmetiki in drugih proizvodih, kjer lahko neskladnost z varnostnimi standardi pomeni neposredno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov.

Kaj lahko storijo potrošniki?

^{Foto: Magnific}

Primer Temu je opomnik, da moramo biti pri spletnih nakupih pozorni tako na same izdelke kot tudi na načine, s katerimi nas platforme spodbujajo k nakupu. Najmočnejša zaščita sta ozaveščenost in informirano odločanje.

Pred nakupom je smiselno preveriti:

- kdo je dejanski prodajalec izdelka,

- ali so navedeni podatki o proizvajalcu,

- ali izdelek vsebuje zahtevana varnostna opozorila,

- ali so na voljo informacije o skladnosti z evropskimi predpisi,

- ali obstajajo opozorila pristojnih organov ali potrošniških organizacij.

Nizka cena sama po sebi ni zagotovilo za dober nakup, prav tako visoka vidnost izdelka na platformi ne pomeni, da je bil izdelek preverjen ali priporočen s strani neodvisnih institucij.

Za večjo zaščito lahko uporabniki:

- omejijo sledenje na spletu in s tem zmanjšajo količino podatkov, ki jih platforme zbirajo, ter vpliv personaliziranih oglasov,

- zmanjšajo impulzivne nakupe, primerjajo ponudbe, preverijo pogoje poslovanja in se ne odzovejo takoj na občutek nujnosti, ki ga ustvarjajo oglasi,

- prijavijo sumljive prakse neposredno platformi, organizacijam za varstvo potrošnikov ali pristojnim nadzornim organom ter preverijo funkcijo »Zakaj se mi prikazuje ta oglas?«.

Kaj sledi?

Kazen za Temu še ne pomeni zaključka postopka. Ponudnik mora zdaj pripraviti akcijski načrt, v katerem bo predstavil ukrepe za odpravo ugotovljenih kršitev. Hkrati se druge preiskave, povezane z obvladovanjem sistemskih tveganj na platformi še nadaljujejo.

Za potrošnike ostaja ključno, da pri spletnih nakupih ohranijo kritično presojo informacij. Preverjanje ponudb, izdelkov in prodajalcev ter razumevanje načinov, s katerimi nas platforme usmerjajo k nakupu, so še vedno med najpomembnejšimi dejavniki varne spletne potrošnje.