V sodobni poplavi informacij – novic, objav, komentarjev in neskončnih podatkov – uporabniki vedno težje najdemo zanesljive in zaupanja vredne informacije. Vedno večji izziv pa nam pogosto predstavlja tudi njihovo razumevanje. Osebe z intelektualnimi in drugimi oviranostmi, otroci, tujci ter vse številčnejši posamezniki s slabšo bralno pismenostjo zato le stežka ostajajo na tekočem. Tehnične in druge prilagoditve medijskih in digitalnih vsebin – kot so podnapisi, preprost jezik, zvočni opisi, znakovni jezik – danes pomembno prispevajo k dostopnosti informacij za vse. S tem pa postajajo temelj informirane, vključujoče in odporne družbe.
Foto: Freepik
Dostopnost – o čem točno govorimo?
Dostopnost pomeni prilagajanje fizičnega okolja, izdelkov, storitev, tehnologij in informacij vsem pripadnikom družbe – ne glede na njihovo invalidnost, jezik, starost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
Informacije so bile za človeka od nekdaj ključnega pomena za preživetje. Njihov današnji pomen pa je zaradi hitrega in raznovrstnega razširjanja še toliko pomembnejši za sprejemanje posameznikovih vsakodnevnih odločitev. Zato je ključno, da so informacije s pomočjo različnih sodobnih tehnik prilagojene potrebam posameznika. Za nekoga je dovolj, da si lahko med branjem novic poveča velikost pisave, medtem ko drugi morda potrebuje zvočni opis ali pa za razumevanje potrebuje besedilo članka v preprostejšem jeziku.
V EU živi približno 101 milijon ljudi, starejših od 16 let, ki imajo eno izmed oblik invalidnosti – kar predstavlja 27 % odrasle populacije. To pomeni, da ima več kot vsak četrti odrasli v EU določene omejitve, kar lahko vpliva tudi na njegov dostop in razumevanje informacij.
Tehnike dostopnosti
Predstavljajo pomembno orodje za vključevanje oseb z invalidnostmi, mladih in drugih ranljivih skupin v informacijsko družbo – naj gre za medije, spletne platforme ali izobraževalni sistem. Tehnike dostopnosti ne pomenijo osiromašenja jezika, površne priprave vsebin ali objav »na prvo žogo«, temveč kvečjemu bogatenje jezika in njegovih razsežnosti, predvsem pa opolnomočenje posameznikov.
Najpogosteje uporabljene tehnike dostopnosti: podnapisi, zvočni opisi, znakovni jezik, tehnika lahkega branja.
Zahteve glede dostopnosti v zakonih
Pravico dostopa do informacij in medijskih vsebin zagotavlja več zakonov. Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) določa, da morajo ponudniki medijskih storitev omogočati dostopnost svojih vsebin za osebe z invalidnostmi. Zakon zato spodbuja uporabo novih tehnologij in inovacij za lažji dostop do medijskih vsebin, kot so prevajanje v slovenski znakovni jezik, podnaslavljanje za gluhe in naglušne, govorjeni podnapisi, zvočni opisi za slepe in slabovidne, teletekst ipd.
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) določa pravice, ki osebam z invalidnostmi v največji možni meri omogočajo nediskriminatorno rabo storitev – operaterji morajo med drugim zagotoviti klic v sili z uporabo znakovnih jezikov in drugih oblik negovorjenih jezikov; izvajalec univerzalne storitve, tj. Telekom Slovenije, mora dodatno omogočati še: popust pri naročnini za dostop do fiksnih telefonskih storitev, popust pri plačilu stroškov priključitve na fiksno omrežje, prednostno obravnavo pri priključitvi na omrežje in odpravi okvare, zagotavljanje splošnih pogojev in cenika v zvočnem in video zapisu ipd.
Z začetkom poletja je začel veljati tudi Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki za izdajatelje TV programov in operaterje določa uporabo dodatnih tehnik dostopnosti. Pogoji za njihovo pravilno izvajanje so posebej določeni v pravilniku, ki ga morajo upoštevati ponudniki medijskih storitev. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) nadzira izvajanj teh dodatnih zahtev, ki se nanašajo na dostopnost elektronskih komunikacijskih storitev, avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) ter storitev e-knjig.
Agencija poleg tega od začetka letošnjega leta koordinira tudi platformo Dostopnost senzorno oviranih oseb do medijskih storitev, v okviru katere se redno sestajajo predstavniki invalidskih organizacij, operaterjev in izdajateljev. Namen platforme je iskanje rešitev za optimalno izvajanje zahtev glede dostopnosti medijskih storitev, na primer premagovanje tehničnih izzivov pri distribuciji podnapisov med izdajatelji in operaterji.
Vstopna točka za invalide
Na straneh AKOS lahko najdete koristne in uporabne informacije glede pravic oseb z invalidnostmi, ki jih morajo zagotavljati ponudniki medijskih storitev, elektronskih komunikacij ter poštnih in železniških storitev. Možna je tudi podaja pritožbe zoper ponudnika storitve.
»Lahko branje« lahko bere vsak
Gre za pisno tehniko dostopnosti, ki mora slediti jezikovnim, oblikovnim in strukturnim pravilom. Uporablja krajše stavke, splošno znane besede, več ponazoritev ter se izogiba abstraktnim pojmom. Besedilo je napisano v večji pisavi, pogosto ga spremljajo ikone ali preproste slike. Vsebina je na ta način dostopnejša ljudem, ki imajo iz različnih razlogov težave z razumevanjem kompleksnih informacij.
RTVS portal Dostopno
Radiotelevizija Slovenija že več let razvija portal Dostopno, na katerem najdemo medijske vsebine, opremljene s tehnikami zvočnega opisa, podnapisov in znakovnega jezika. Poleg tega tam najdemo tudi novinarske vsebine v preprostem jeziku (ang. simple read), ki splošni javnosti poda dobro strukturirane ključne informacije, kot tudi v tehniki lahkega branja (ang. easy read). Portal tako približuje delovanje javnega servisa, pojasnjuje volilni sistem in ponuja temeljne informacije o dogajanju v državi, na način, ki pomaga premostiti jezikovne ali druge ovire bralcev.
Alarmi zvonijo – slišimo?
Zadnji rezultati mednarodne raziskave PISA 2022, ki meri dosežke bralne pismenosti 15-letnikov, kažejo, da se Slovenija uvršča pod povprečje držav OECD. Dosežek naših dijakov je bil najnižji od začetka meritev leta 2006. To pomeni, da je vse več mladih, ki ne dosega osnovne ravni bralne pismenosti, kar resno vpliva na njihovo zmožnost razumevanja informacij.
Takšno stanje se odraža tudi v rezultatih raziskave »Knjiga in bralci«, ki je pokazala, da kar 42 % Slovencev v zadnjem letu ni prebralo niti ene knjige. K temu prispeva tudi razmah digitalne tehnologije, ki nam nenehno ponuja neomejene količine zabavnih vsebin in odvrača našo pozornost. Med redkimi mladimi, ki še ohranjajo bralno kulturo, se ta staplja s svetovnimi trendi, kar pomeni, da jih velika večina bere v angleškem jeziku prek e-medijev – e-bralnikov in zvočnih knjig. Čas, ki ga preživimo pred zasloni, pa še zdaleč ne odraža naše sposobnosti rokovanja z njimi, kar potrjujejo tudi številne raziskave na področju digitalne pismenosti.
Hiperprodukcija vsebin, dezinformacije in digitalna utrujenost
Strokovnjaki ocenjujejo, da ima težave z branjem, spremljanjem medijev ali razumevanjem informacij med 30 % in 40 % ljudi v Evropi – med njimi se hitro povečuje tudi delež starejših zaradi težav s sluhom. Vendar pa se v tej skupini prav hitro lahko znajde kdorkoli. Zaradi prekomerne izpostavljenosti zaslonom, večopravilnosti in stalnega dotoka informacij smo bolj dovzetni za »digitalno utrujenost« – težje ločimo dejstva od mnenj ter verodostojne vire od lažnih novic. Poleg tega potrebujemo veliko več koncentracije za razumevanje vsebine. V takem okolju se zato krepi potreba po informacijah, ki niso le verodostojne in kakovostne, ampak so tudi predstavljene na razumljiv in dostopen način.
Vsak lahko primakne košček v sestavljanko
Vsak izmed nas lahko prispeva k večji dostopnosti spletnih vsebin – ne le ustvarjalci medijev, ampak tudi posamezniki, ki vsakodnevno komuniciramo, delimo in objavljamo informacije na spletu. Za začetek lahko svojo spletno aktivnost usmerimo v premišljeno uporabo, da se izognemo »digitalni utrujenosti« ter lažje prepoznamo, katere vsebine so za nas relevantne in zaupanja vredne.
Poleg tega lahko z nekaj preprostimi koraki poskrbimo, da bodo informacije, ki jih delimo, razumljive širšemu krogu ljudi:
- Preden delimo, se vprašajmo, ali je vsebina resnična, razumljiva in dostopna tudi osebam z drugačnim jezikovnim ozadjem ali drugimi ovirami pri zaznavanju.
- Pri pripravi pisnih objav se izražajmo jasno in uporabljajmo logično strukturirana besedila.
- Če objavljamo videoposnetke, ne pozabimo dodati podnapisov, slikam pa pripisati opise – to omogoča boljše razumevanje tudi slepim in slabovidnim uporabnikom.
- Poskrbimo za dovolj veliko in berljivo pisavo ter dober kontrast med besedilom in ozadjem. Ker vse več uporabnikov vsebine spremlja prek mobilnih naprav, naj bodo tudi mobilne različice spletnih strani ustrezno prilagojene.
- Nenazadnje lahko preizkusimo orodja za preverjanje dostopnosti svojih ali tujih spletnih strani in skrbnikom strani nudimo povratne informacije, s katerimi prispevamo k temu, da informacijski prostor postaja bolj vključujoč – za vse.
Morda vas bo zanimalo tudi:
- Radijska oddaja Studio ob 17-h: Veliko ljudi težko bere in potrebuje informacije v lažje berljivi obliki.
- Poročilo Zagovornika načela enakosti: Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi.
- Strokovno usposabljanje Šola za lahko branje.