Ob vse večjem zavedanju nevarnosti napačnih in zavajajočih informacij, ki krožijo po svetovnem spletu in družabnih omrežjih, je vse več tudi raziskav o možnih načinih spopadanja z njimi. Nekatere zadnje ugotovitve kažejo, da bi predhodni poziv k premisleku uporabnika, ki bi ga omogočile spletne platforme, znatno zmanjšal delitev lažnih informacij – večina uporabnikov bi to naredila zaradi ohranitve ugleda.
Foto: Freepik
Preverjevalci dejstev
Preverjanje informacij s strani različnih organizacij predstavlja preverjeno metodo. Tako globalno (Snopes; FactCheck.org) kot v Sloveniji (Ne/ja, razbijalka mitov; Oštro) deluje že precej projektov, ki nam lahko služijo kot uporabno orodje v primeru dvoma o (ne)resničnosti prebrane informacije ali novice. Poleg aktualnih poskusov omejevanja tovrstnega preverjanja s strani velikih digitalnih multinacionalk pa se pomanjkljivost takega početja kaže tudi v njihovem omejenem dosegu, saj večine »ciljnega občinstva« ne uspejo doseči.
Uporabnike ščiti tudi EU regulacija
Ta določa preventivne ukrepe, ki jih morajo ponudniki spletnih platform upoštevati pri svojem poslovanju. Akt o digitalnih storitvah (DSA) tako prinaša obveznosti za ponudnike tudi na področju preprečevanja širjenja dezinformacij – namernega razširjanja lažnih informacij po spletu ali družabnih omrežjih.
Kako še zaustaviti širjenje lažnih informacij?
Inovativne metode za izboljšanje odpornosti proti napačnim informacijam stavijo na preventivno delovanje.
Raziskovalci so nedavno objavili rezultate obsežne študije, v kateri so preučevali učinke različnih preventivnih metod zaščite pred lažnimi informacijami. V raziskavi je sodelovalo več kot 11.000 udeležencev, ki so jih pred soočenjem z lažnimi informacijami izpostavili trem metodam soočanja z lažnimi informacijami – branju besedil o taktičnih pristopih lažnih informacij, ogledu izobraževalnih video posnetkov o tehnikah čustvene manipulacije, ki jih vsebujejo zavajajoče vsebine, ter interaktivni metodi učenja prepoznavanja napačnih informacij na način ustvarjanja izmišljenih lažnih novic v varnem in nadzorovanem okolju.
Vse tri preventivne metode so bile učinkovite – a zgolj na kratek rok, sčasoma se je odpornost uporabnikov na lažne informacije vse bolj zmanjševala. Daljše obdobje odpornosti so uspeli zagotoviti z dodatnimi »obnovitvenimi« tečaji, ki so ciljali predvsem na krepitev spomina udeležencev.
Za dolgoročnejšo odpornost proti napačnim informacijam je tako pomembno predvsem, kako dobro so se udeleženci spomnili informacij, ki so jih prejeli na začetku študije z eno od treh metod. K temu lahko pomembno pripomorejo tudi nadaljnji opomniki ali vaje za izboljšanje spomina, ki znatno povečajo učinkovitost začetnega posega.
Opozarjanje uporabnikov na grožnjo, ki jih za naša življenja predstavljajo napačne informacije, ni dovolj.
Rešitev: Spodbuda k premisleku pred širjenjem nepreverjenih informacij na družabnih omrežjih
Rezultati raziskave francoskih raziskovalcev, objavljene v reviji Understanding Our Times, so pokazali učinkovitost predhodnih opozoril o vsebovanju lažnih novic uporabnikom, preden bi ti delili vsebino.
Danes vedno več ljudi, posebej mladih, kot svoj glavni vir informacij navaja objave na družabnih omrežjih. Prednjačijo omrežja Instagram, TikTok, X in Facebook. Informacije, četudi so morda nepreverjene in lažne, se na teh omrežjih širijo s svetlobno hitrostjo.
Raziskovalci so preučevali ravnanje uporabnikov družabnega omrežja X. Preveriti so želeli učinek vplivanja na uporabnike, še preden ti informacijo ali novico širijo naprej. V ta namen so udeležence soočili s štirimi »čivki« s politično vsebino – dva sta vsebovala zavajajoče, dva pa resnične informacije. Uporabnike, ki so se morali odločiti, ali bodo te informacije delili naprej ali ne, so naključno razdelili v štiri skupine, vsaka od njih pa je bila deležna različne obravnave. Prva skupina uporabnikov je s »čivki« naredila, kar je želela, torej ni bila deležna dodatnih preverjanj. Uporabniki v drugi skupini so morali pred poobjavo še enkrat potrditi svojo odločitev, v tretji skupini pa so bili soočeni z opozorilom k previdnosti pri širjenju informacij. Uporabnike v zadnji, četrti skupini so obvestili, da sta dva od »čivkov« po preverjanju na spletni strani PolitiFact.com vsebovala lažne informacije, posredovali so jim tudi povezavo do te spletne strani.
In kakšen je bil učinek različnih obravnav? – Vse tri metode, ki so ciljale na večjo preudarnost uporabnikov, in ki so jih uporabili v skupinah od dva do štiri, so bile učinkovite pred širjenjem lažnih informacij. Nasprotno pa te metode niso imele nobenega vpliva na poobjavo »čivkov« z resničnimi informacijami.
Glavni vzgib uporabnikov, da niso poobjavili »čivka« z izmišljeno vsebino, je bil ohranitev njihovega ugleda. Uporabniki torej v očeh drugih niso želeli biti slabo obveščeni.
Zaključek: »Bolje preprečiti kot zdraviti«
Vse več je torej znanih načinov, s katerimi bi bilo mogoče zajeziti širjenje lažnih ali zavajajočih informacij po spletu in družabnih omrežjih. Izkazalo se je namreč, da zgolj opozarjanje na nevarnost tovrstnih informacij ne zadošča.
Raziskavi, ki smo ju tokrat predstavili, kažeta na učinkovitost nekaterih doslej neznanih metod. Odpornost proti napačnim informacijam se denimo poveča po predstavitvi taktik, s katerimi skušajo določene skupine razširjati lažne novice, še višja pa je v primeru dodatnih »obnovitvenih« tečajev, ki pri ljudeh okrepijo spomin na prejete informacije. Ravno tako imajo pozitiven učinek dodatni koraki, ki uporabnike družabnih omrežij prisilijo k premisleku, preden poobjavijo potencialno lažne novice in jih s tem širijo. Pri čemer je pomembno, da ta metoda ne zmanjšuje izmenjave resničnih novic in s tem angažiranosti uporabnikov družabnih omrežij.