Ob Direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD), ki predstavlja temelj regulacije evropskega medijskega prostora, je te dni začel veljati novi Evropski akt o svobodi medijev (EMFA). Njegov cilj je okrepiti celovitost notranjega trga ter zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v Evropski uniji. EMFA vzpostavlja okvir za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred političnimi in gospodarskimi pritiski, zagotavlja preglednost medijskega lastništva ter spodbuja neodvisnost medijskih regulatorjev, kar je pri nas Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS. Gre za naslednjega v nizu evropskih aktov, ki se odziva na izzive digitalne dobe in spremenjenih družbenih razmer, ki vplivajo na delo medijskih ustvarjalcev.

^{Foto: Freepik}

Evropa krepi svobodo medijev, neodvisnost in pluralizem

EMFA je 8. avgusta 2025 začela veljati v celotni EU. Prinaša številne koristi za medijska podjetja, novinarje in državljane, saj medijskim ponudnikom zagotavlja večjo pravno varnost ter krepi njihovo neodvisnost. Zasnovana je za krepitev medijske svobode, neodvisnosti in pluralizma na notranjem trgu EU.

Med drugim zagotavlja močnejšo zaščito novinarjev, ustrezno financiranje in uredniško svobodo javnih medijev, preprečuje neupravičeno odstranjevanje medijskih vsebin s strani zelo velikih spletnih platform ter ustanavlja Evropski odbor za medijske storitve (EBMS).

EMFA z mehanizmi, ki jih je potrebno udejanjiti v praksi

EMFA je uredba, kar pomeni, da se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU in je ni treba posebej prenašati v nacionalni pravni red. Državam članicam omogoča, da na posameznih področjih sprejmejo podrobnejša ali strožja nacionalna pravila in s tem prilagodijo pristope, ki ustrezajo njihovim nacionalnim in kulturnim posebnostim.

Kljub neposredni uporabljivosti EMFE pa mora vsaka država članica prilagoditi in ustrezno nadgraditi že obstoječe predpise, ki urejajo področje medijev, da bodo ti usklajeni z njenimi standardi. Način, kako se bodo države spoprijele z neposredno realizacijo določb, bo tako ključen za uveljavitev načel v praksi.

Poglejmo si, za kaj si prizadeva EMFA in v kateri smeri morajo ukrepati države:

1. Zaščititi uredniško neodvisnost z zahtevo, da države spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev.

2. Zaščititi novinarske vire, tudi pred uporabo vohunske programske opreme.

3. Zagotavljati neodvisno delovanje javnih medijev, vključno z zagotavljanjem ustreznih, trajnostnih in predvidljivih finančnih sredstev ter spodbujanjem preglednosti pri imenovanju vodij ali članov upravnih odborov javnih medijev.

4. Zagotoviti preglednost lastništva medijev, tako da ponudniki medijskih storitev razkrijejo specifične informacije o sebi (npr. pravna imena, kontaktne podatke, lastništvo).

5. Zagotoviti zaščitne ukrepe, da zelo velike spletne platforme ne bi neupravičeno odstranile medijskih vsebin, ki so bile ustvarjene v skladu s poklicnimi standardi, vendar se štejejo za nezdružljive s pogoji poslovanja teh platform.

6. Uvesti pravico do prilagoditve ponudbe medijev na napravah in vmesnikih, kot so povezani televizorji, ki uporabnikom omogoča, da spremenijo privzete nastavitve tako, da odražajo njihove lastne preference (veljati začne 8. maja 2027).

7. S preskusi pluralnosti medijev zagotoviti oceno učinka ključnih koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.

8. Zagotoviti večjo preglednost pri merjenju občinstev za ponudnike medijskih storitev in oglaševalce, da se omeji tveganje napihnjenih ali pristranskih podatkov o občinstvu.

9. Določiti zahteve glede preglednosti za dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev ponudnikom medijskih storitev in spletnim platformam s strani javnih organov in subjektov.

10. Okrepiti in razširiti sodelovanje in usklajevanje med medijskimi regulatorji, vključno z ukrepi v zvezi z medijskimi storitvami iz držav zunaj EU.

Slovenija s posebnimi prilagoditvami, ki pa še niso sprejete 

Pri nas bodo nekatere določbe EMFE predvidoma podrobneje določene v posameznih nacionalnih zakonih, ki urejajo področje medijev. Poleg Zakona o medijih (ZMed) sta to še zakon, ki ureja delovanje javnega servisa RTV Slovenija, in zakon, ki ureja delovanje slovenske tiskovne agencije STA.

Medijski zakon je trenutno v obravnavi v Državnem zboru. Predlog besedila z obrazložitvijo posameznih členov je dostopen na straneh Ministrstva za kulturo.   

Morda vas zanima tudi:

• Izzivi sodobnega medijskega okolja – zajeten zalogaj za evropske državljane in regulatorje

• MiPi podlistek: Na obzorju boljši časi za lokalne (spletne) novičarske medije?

• Prvo leto regulacije spletnih platform v Evropi

• Prva uredba o umetni inteligenci oziroma EU AI Act

• Prihajajo stroga pravila za politično oglaševanje