Čas branja: 5 minut

Javna razprava o pretirani rabi zaslonov se večinoma osredotoča na generaciji Z in alfa ter družabna omrežja, starejši uporabniki pa pogosto ostajajo prezrti. Medtem pa se uporaba zaslonov pri njih drastično povečuje – ne več le v obliki televizije, temveč tudi pametnih telefonov, tablic in računalnikov. Ali gre za korak k večji digitalni vključenosti in povezanosti s svetom ali pa predvsem za način premagovanja občutka osamljenosti? Odgovor verjetno leži nekje vmes.

Digitalni svet v tretjem življenjskem obdobju

Današnji upokojenci niso nujno digitalni začetniki, kot se pogosto domneva. Generacija t. i. baby boomerjev (rojeni med letoma 1946 in 1964) je prve računalnike spoznala že v službenih pisarnah, splet pa uporabljala dolgo pred upokojitvijo. V starost so zato mnogi vstopili dobro opremljeni z digitalnimi veščinami – in z željo, da ostanejo povezani z družino, prijatelji in svetom okoli sebe.

 

Uporaba pametnih naprav med starejšimi danes strmo narašča. Raziskave kažejo, da osebe nad 65 let celo pogosteje kot mlajši uporabljajo tablice, pametne televizorje, e-bralnike in računalnike. Skoraj 17 % starejših že uporablja pametno uro, približno petina starejših pa ima tudi igralno konzolo. Južnokorejska študija iz leta 2022 je celo ocenila, da je 15 % oseb med 60. in 69. letom v nevarnosti razvoja odvisnosti od pametnega telefona.

Tudi slovenski starostniki v koraku s časom

Raziskave o medijski pismenosti kažejo, da digitalne tehnologije niso več le domena mlajših generacij. Tudi odrasli v Sloveniji jih uporabljajo vse bolj intenzivno. Televizija sicer ostaja priljubljen vir informacij in zabave, a se skupni zaslonski čas povečuje – predvsem zaradi pogostejše uporabe pametnih telefonov, tablic in računalnikov. Ti služijo za spletno bančništvo, branje novic, gledanje vsebin in povezovanje na družabnih omrežjih.

Zaslonov pa ne primanjkuje niti v domovih za starejše občane – večina stanovalcev redno uporablja mobilne telefone in tablice, kar dokazuje, da je digitalni svet postal del vsakdanjika tudi v poznejših letih življenja.

Ko razlike niso le generacijske, temveč tudi informacijske

Kljub vse širši uporabi digitalnih naprav ostaja med generacijami izrazit razkorak – predvsem v tem, kako pridobivamo in vrednotimo informacije. Kot v raziskavi o slovenski medijski krajini ugotavljajo raziskovalci s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, se mlajši uporabniki najpogosteje zanašajo na algoritme in družbena omrežja, medtem ko starejši informacije iščejo v širšem naboru virov – od televizije in radia do spletnih portalov.

Toda prav starejši se pri tem pogosto znajdejo med ranljivejšimi skupinami. Pogosto jim namreč primanjkuje znanj za kritično vrednotenje in ustvarjanje medijskih vsebin, redkeje preverjajo vire ter težje prepoznajo zavajajoče informacije. Ob tem so bili še ne dolgo nazaj programi medijske pismenosti pretežno namenjeni otrokom in mladim, starejše uporabnike pa so pogosto povsem prezrli.

Še posebej izpostavljena je skupina starejših prebivalcev na podeželju. Izsledki evropskih raziskav kažejo, da številni med njimi nimajo niti osnovnih digitalnih veščin – kar dodatno poglablja digitalni razkorak.

Med povezanostjo in osamljenostjo

^{Foto: Freepik}

Strokovnjaki v zadnjih letih poleg pomanjkanja digitalnih kompetenc med starejšimi vse pogosteje opozarjajo tudi na povezavo med osamljenostjo in uporabo digitalnih naprav – še posebej po izkušnji pandemije. Pasivna raba zaslonov, kot sta dolgotrajno gledanje televizije ali brezciljno brskanje po spletu, lahko namreč občutek povezanosti hitro spremeni v občutek izolacije.

Raziskave kažejo, da zasloni ne morejo nadomestiti pristnih človeških stikov. Ob prekomerni uporabi pa se povečujejo tudi tveganja za zmanjšano telesno aktivnost, slabši spanec in manjšo socialno vključenost – kar vse dodatno vpliva na kakovost življenja starejših.

Vsaka zgodba ima dve plati

Digitalne tehnologije lahko – če jih uporabljamo premišljeno – postanejo dragoceno orodje za ohranjanje duševnega zdravja in kognitivne vitalnosti. Aktivna in družabna uporaba interneta, denimo prek video klicev, sporočil ali spletnih skupnosti, dokazano zmanjšuje občutek osamljenosti in krepi socialne vezi med starejšimi.

Tudi na področju kognitivnih funkcij lahko tehnologija prinaša presenetljivo pozitivne učinke. Redna uporaba digitalnih naprav med starejšimi od 50 let zmanjšuje tveganje za kognitivni upad, saj spodbuja miselno aktivnost in socialne stike. Podobno ugotavlja raziskava, izvedena med starejšimi v Sloveniji in na Češkem, ki je potrdila, da so kognitivne sposobnosti močan napovednik uporabe interneta in digitalnih orodij.

Tehnologija ima nenazadnje lahko tudi terapevtski potencial. V eni od študij je 85-letna pacientka z depresijo s pomočjo virtualne resničnosti doživela sprehod po svojem otroškem domu in poti do osnovne šole, s čimer je prebudila spomine, ki so ji pomagali razrešiti dolgoletne čustvene stiske.

 

Pomembno je, da zasloni ostanejo orodje za povezovanje – ne nadomestek družbe
Starejšim lahko pomagamo z dostopnimi izobraževanji o digitalni pismenosti, jim pokažemo, kako nastaviti varnostne funkcije, in se z njimi pogovorimo o tem, koliko časa dnevno preživijo pred zasloni.

Za prijaznejšo prihodnost digitalne dobe bo ključno ravnovesje – med spretnim raziskovanjem sveta, ki ga ponujajo zasloni, in tistim, ki se začne, ko jih ugasnemo.