Čas branja: 4 minute

Slovenija na posameznih področjih digitalnega razvoja dosega opazen napredek, zlasti pri razvoju digitalne infrastrukture in uvajanju umetne inteligence. Kljub temu ostajajo pomembni izzivi glede digitalnih kompetenc prebivalstva ter digitalne preobrazbe gospodarstva, ugotavlja najnovejše poročilo Evropske komisije State of the Digital Decade 2026.

^{Foto: Magnific}

Evropsko digitalno desetletje

Evropska komisija v poročilu State of the Digital Decade 2026 spremlja napredek držav članic pri digitalni preobrazbi in uresničevanju ciljev digitalnega desetletja do leta 2030. Najnovejša analiza prinaša celovit pregled doseženega napredka ter kaže, kako uspešno države članice strateške usmeritve digitalne preobrazbe spreminjajo v konkretne rezultate.

Bilo je nekoč v evropskem digitalnem desetletju:

Slovenija kaže dvojno podobo

Na eni strani opazen napredek na področju infrastrukture in ključnih tehnologij, na drugi pa vztrajanje strukturnih izzivov pri digitalnih znanjih ter digitalni preobrazbi gospodarstva.

Slovenija izstopa predvsem pri povezljivosti in razvoju strateških digitalnih tehnologij. Pokritost z optičnimi omrežji (FTTP) presega evropsko povprečje, občutno se je izboljšala tudi pokritost z omrežjem 5G, ki danes dosega skoraj celotno prebivalstvo.

Hkrati se država aktivno vključuje v evropske pobude na področjih umetne inteligence, kot je Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF), polprevodnikov, računalništva v oblaku in kvantnih tehnologij, s čimer aktivno spodbuja razvoj naprednih tehnologij ter krepi svoj položaj v evropskem digitalnem ekosistemu.

^{Foto: Ustvarjeno z UI}

Manko digitalnih znanj

Osnovne digitalne veščine prebivalstva v Sloveniji ostajajo pod povprečjem EU, pri čemer do največjih vrzeli prihaja pri starejših in nižje izobraženih skupinah.

Hkrati je delež strokovnjakov za IKT nižji od evropskega povprečja – 4,3 % (EU: 4,5 %) , kar predstavlja resno oviro za nadaljnjo digitalno preobrazbo podjetij in razvoj inovacij.

Digitalizacija gospodarstva in javnih storitev

Mala in srednja podjetja še vedno zaostajajo tako pri osnovni digitalizaciji kot pri uvajanju naprednejših rešitev. Nizek delež digitalno zrelih podjetij negativno vpliva na produktivnost in konkurenčnost. Dodatne ovire predstavljajo omejen dostop do tveganega kapitala, regulativne obremenitve ter izzivi pri privabljanju in zadrževanju digitalnih talentov.

Na področju digitalnih javnih storitev Slovenija ohranja razmeroma dobro izhodišče, zlasti na področju e-zdravja. Kljub temu je napredek prepočasen, predvsem pri razvoju kompleksnejših digitalnih storitev ter zagotavljanju njihove čezmejne dostopnosti.

Nadaljnji koraki do digitalnega cilja

Podatki iz poročila sicer kažejo na visoko ambicioznost Slovenije pri doseganju ciljev digitalnega desetletja. Država je opredelila 14 nacionalnih ciljev, usklajenih z evropskimi, pri čemer je del kazalnikov že na dobri poti za njihovo uresničitev. Hkrati država namenja pomembna sredstva digitalni preobrazbi, vključno z evropskimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijskih skladov.

Komisija zato Sloveniji priporoča okrepitev ukrepov na ključnih področjih:

- krepitev digitalnih znanj,

- pospešena digitalizacija malih in srednjih podjetij,

- razvoj kadrov na področju IKT ter

- izboljšanje pogojev za rast inovativnih podjetij.

Za dosego ciljev do leta 2030 bo ključno predvsem širše in hitrejše vključevanje tako podjetij kot prebivalstva v digitalno preobrazbo.