Orodja umetne inteligence vse pogosteje uporabljamo tudi za iskanje novic, povzemanje aktualnih dogodkov in hitro razlago zapletenih tem. Ker odgovori pogosto zvenijo samozavestno in prepričljivo, jim uporabniki hitro pripišemo večjo zanesljivost, kot si jo v resnici zaslužijo.
Na to opozarja nova mednarodna raziskava EBU in BBC, v kateri so novinarji 22 javnih medijev iz 18 držav preverili več kot 3.000 odgovorov štirih razširjenih orodij umetne inteligence. Ugotovili so, da je 20 odstotkov odgovorov vsebovalo napačne ali zavajajoče informacije, skoraj tretjina pa je vire navedla napačno ali nepopolno.
Težava ni le v posamezni napaki. Ko orodje napačno povzame novico, izpusti pomemben kontekst, pomeša dejstva ali nepravilno navede vir, lahko uporabnik hitro dobi nepopolno oziroma popačeno sliko dogajanja. Pri novicah je namreč pomembno tudi, kdo informacijo objavi, kako je preverjena, v kakšen kontekst je umeščena in ali je jasno ločeno med dejstvom, razlago in mnenjem.
Pri iskanju informacij o lokalnih in evropskih temah je smiselno poznati tudi domača in evropska orodja umetne inteligence. Slovenski GaMS je posebej prilagojen slovenščini in slovenskemu jezikovnemu prostoru, evropska orodja pa večji poudarek namenjajo varni in odgovorni rabi podatkov.
Na MiPi bomo zato v eni od prihodnjih objav preverili, katera evropska orodja umetne inteligence so na voljo, komu so namenjena in kaj ponujajo.
Do takrat pa priporočamo branje prispevka o tem, zakaj novicam, ki nam jih ponuja UI, še ne moremo povsem zaupati.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.