X

Teme

Otroci in mediji

Tokrat o digitalni sledi in ciljanem oglaševanju

Zagotovo se vam je že zgodilo, da ste bili, potem ko ste na spletu iskali informacijo o določenem izdelku, pa naj bo spomladanskemu času primerno, recimo informacijo o izdelku za ureditev vrta, v naslednjih dneh in tednih s strani spletnega brskalnika ali pa družbenih omrežij zasuti z raznoraznimi ponudbami za ureditev vrta. Na spletu ste pustili t. i. digitalno sled in spletni ponudniki so vaše podatke »prodali« oglaševalcem, ki vas zdaj želijo s svojimi oglasi za točno tega in za vse druge podobne izdelke (ki jih potrebujete ali ne) prepričati k nakupu.

Poznano? Vam gre na živce, da vas sploh in tudi da vas še vedno zasipajo s proizvodi, tudi potem, ko ste morda izdelke že kupili – to je vse, kar potrebujete in tudi tistega, česar ne? Niste edini. Dobršen del sveta živi v dobi hiperprodukcije in na drugi strani »hiperpotrošnje«, čemur so se zelo uspešno prilagodili tudi vsi spletni ponudniki, ki vas vse pogosteje nagovarjajo v prvi vrsti kot potrošnika. Da, splet že dolgo ni več zgolj mesto informiranja, izobraževanja, zabave, medsebojne komunikacije ipd.

Obstajajo številni način, kako se temu vsaj do neke mere izogniti (o čemer smo večkrat pisali tudi že na tej spletni strani, kot recimo tu ali tu), a eden izmed prvih korakov je prav gotovo zavedanje, da s svojim ravnanjem na spletu puščam digitalno sled. To pomeni, da vse, kar tam počnem, pušča podatkovni odtis, ki ga spletni ponudniki in spretni oglaševalci izkoriščajo z namenom pospeševanja prodaje svojih izdelkov in storitev.

moški za mizo

Digitalno sled pa na spletu ne puščamo zgolj neposredno, to je na način iskanja informacij o določenem izdelku ali storitvi, ki jo potem oglaševalci izkoristijo za pogosto (vsaj zaenkrat še) tudi precej neposrečeno zasipavanje s ponudbami o točno tem izdelku oziroma storitvi. Svojo sled puščamo tudi na veliko bolj posreden način. Ste že kdaj slišali za profiliranje, ciljano oglaševanje ali pa vedenjsko usmerjeno oglaševanje (ang. behaviourally targeted advertising)? Ne? Zagotovo pa vsi skupaj veliko bolje poznamo naslednje izraze oziroma dejanja: všečkanje, deljenje, objavljanje fotografij, komentiranje, odpiranje povezav, reševanje kvizov ipd. Z vsakim od teh dejanj na recimo izredno popularnih družbenih omrežjih pravzaprav puščamo svojo sled. Njihovi algoritmi pa te dragocene podatke zbirajo, razvrščajo, združujejo – in nek algoritem družbenega omrežja vas bo že kmalu poznal bolje, kot se poznate sami.;

Oglaševalska industrija jezdi svoj zmagoviti val. Tako enostavno priti do podatkov potencialnih potrošnikov še ni bilo. Pravzaprav se zdi, da se ji dogaja narobe svet – med obilico podatkov je vedno težje izločiti tiste, ki so zares relevantni za pospeševanje prodaje določenega izdelka. A razvijalci tehnoloških rešitev ne spijo. Tehnološki razvoj prinaša vedno nove in nove rešitve, algoritmi so vedno zanesljivejši in kapacitete strojnega učenja postajajo za navadnega človeka že skoraj nedoumljive. Apetiti oglaševalske industrije pa tako veliki, da ta venomer znova posega po novih orodjih in prijemih, ki ji omogočajo, da v množici potrošnikov najde prav vas. 

Pri tem uporablja številna orodja, ki posameznika profilirajo na podlagi njegovega vedenja oziroma obnašanja (na primer: kaj bo posameznik delil, všečkal, komentiral, koliko časa bo spremljal posamezno vsebino, katero povezavo bo odprl ipd.) na posameznem družbenem omrežju, tako da ga uvrstijo pod posamezen vedenjski tip. V nadaljevanju naštevamo nekaj ključnih dejavnikov, ki jih algoritmi družbenih omrežij upoštevajo, zato da bi vas umestili v merodajen oglaševalski mehurček: vedenje, lokacija, demografija, življenjska vrednost (v smislu posameznikove kupne moči) itd. Pa čeprav v tem primeru govorimo zgolj o oglaševalskih mehurčkih (za razliko od še veliko bolj problematičnih mnenjskih mehurčkov), je njihov vpliv na naša življenja daleč od zanemarljivega. Ste se kdaj vprašali, zakaj ste kupili nov kos oblačila in ali ga niste morda že nekje videli, še preden ste ga opazili na trgovskih policah? Je takrat v vas nemara vzpodbudil željo po nakupu, pa ste ga prav zares tudi potrebovali?    

Če se znajdete v sredini predstavnikov oglaševalske industrije (kot recimo to na nedavni oglaševalski konferenci), vam bo zelo hitro postalo jasno, da družbena omrežja, kot so TikTok, Instagram, Facebook, tudi Twitter ali recimo platforma za izmenjavo videov YouTube predstavljajo neskončno veliko poslovno priložnost in neomejen bazen potrošnikov za vsak produkt. Nič več ni slišati argumentov proti njim, kot je bila to še do nedavnega praksa. Zdi se, da je globalna zdravstvena epidemija opravila tudi s tem. Odpihnila je vse pomisleke, da družbena omrežja predstavljajo bistveno manj varno in nepredvidljivo okolje za trženje posamezne blagovne znamke. Tako se kljub vsem družbenim očitkom, ki odstirajo vse problematične vplive družbenih omrežij, zdi, da so za oglaševalce še vedno (ali pa vedno bolj) varen in donosen pristan.

Našo pozornost vsekakor imajo. Zgovoren je podatek, da povprečni Slovenec na spletnem kanalu YouTube preživi slabih osemdeset minut na dan, potem pa še približno dvakrat toliko časa na drugih družbenih omrežjih. Ter nenazadnje, da velika večina mlajše populacije zgoraj navedene spletne storitve razume kot ključne in pogosto tudi edine medije, ki jih njeni pripadniki spremljajo. Smer poti, ki naj jo ubere oglaševalska industrija, je tako pravzaprav začrtana.  

Splet je dandanes nepogrešljiv informacijski vir in komunikacijski kanal. Brez njega si skoraj ne moremo več predstavljati vsakdana. A naj ne bo odveč zavedanje, da spleta ne gre enačiti z zasebnostjo našega doma, da čeprav do njega dostopamo iz zavetja lastnega kavča, večinoma do dobrin, ki jih ponuja, dostopamo tako, da zanje zamenjamo informacije o nas samih – kdo smo, kaj razmišljamo, kakšne so naše želje in strahovi, kakšen bo naš naslednji korak in predvsem: Potrošnik, kakšen bo tvoj naslednji korak?

Če se za konec, malce za hec, pa vendarle zares, še za trenutek vrnemo k ureditvi vrta. Morda ne bo odveč, če vseeno pogledate k sosedu onkraj žive meje in se z njim zapletete v pogovor o čebulnicah, sadikah in tlakovcih. Zagotovo boste izvedeli kaj zanimivega. Pa brez skrbi, takšen pogovor vas ne bo stal uvrstitve v spletni mnenjski mehurček in vaše namere ne bodo prišle na uho spletnim oglaševalcem. (*Ker vas v življenju prav zagotovo zanima tudi še kaj drug(ačn)ega.)


Nazaj na vse novice