Čas branja: 5 minut

Dan varne rabe interneta Letos v znamenju mladih potrošnikov na spletu

Ob dnevu varne rabe interneta, ki ga letos obeležujemo 10. februarja, MiPi objavlja ugotovitve raziskave Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) o navadah Slovencev pri nakupovanju na internetu in pojasnjuje, zakaj je pomembno ozaveščati že mlade potrošnike.

Ne odvračanje, pač pa varna uporaba tehnologije

Namen dneva varne rabe interneta ni odvračanje od uporabe tehnologij, temveč spodbujanje njihove varne in odgovorne rabe ter ozaveščanje o pasteh, ki jih lahko prinese nepoznavanje digitalnega okolja. To je tudi rdeča nit aktivnosti, ki že skoraj dve desetletji potekajo ob tem dnevu.

V Sloveniji aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta koordinira Slovenski center za varnejši internet in nacionalna točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si, ki je tudi partner portala MiPi. Letošnji poudarek namenjajo zaščiti mladih potrošnikov na spletu. V ta namen pripravljajo več aktivnosti, med drugim tudi spletni seminar za starše z naslovom »Otroci in varno spletno nakupovanje«.

Kaj o potrošništvu ugotavljajo raziskave?

Potrošniki v digitalnem okolju niso le mladi. Velik del potrošnje in digitalnega plačilnega prometa se je v zadnjih letih preselil na splet. Pametni telefon je postal orodje, ki nam odpira vrata v spletne trgovine in hkrati deluje kot naša denarnica.

Prek telefona danes poteka že 61 % spletnih nakupov, kaže najnovejša raziskava o navadah spletnega nakupovanja med Slovenci. Raziskavo je AKOS izvedel že tretje leto zapored v okviru spremljanja sprememb na trgu poštnih storitev.

Najpogosteje nakupujemo oblačila in obutev

Raziskava omogoča primerjavo rezultatov z letom 2024 ter nudi celovit vpogled v ključne trende, ki zaznamujejo spletno nakupovanje v Sloveniji. Poleg vedenja uporabnikov osvetljuje tudi stanje na trgu dostave pošiljk. Spremembe na tem trgu zgovorno ponazarja podatek, da je bilo leta 2024 na trgu poštnih storitev prenesenih skupno 37,8 milijona paketov, kar je 98 % več kot leta 2019, medtem ko se je količina pisemskih pošiljk v istem obdobju zmanjšala za več kot 40 %.

Najpogosteje so uporabniki nakupe opravili v slovenskih spletnih trgovinah. Med kupljenimi izdelki še naprej prevladujejo oblačila in obutev, ki predstavljajo 67 % vseh nakupov, njihov delež pa je v primerjavi s preteklimi raziskavami še narasel. Sledijo nakupi kozmetike ter izdelkov za šport in prosti čas.

Večina spletnih nakupov prek telefona, najbolj zaželena dostava na dom

^{Foto: Freepik}

Mobilni telefon postaja osrednji nakupni kanal, saj se je delež uporabnikov, ki spletne nakupe opravljajo prek telefona, povečal na 61 %. V starostni skupini od 18 do 44 let ta delež dosega kar 84 %, medtem ko tudi v starejših starostnih skupinah presega polovico vprašanih (54 %).

Razlike v nakupnih navadah med spoloma ostajajo. Kar 68 % žensk navaja, da spletne nakupe opravijo prek mobilnega telefona, medtem ko moški v nekoliko večji meri uporabljajo računalnik, in sicer v 58 % primerov.

Ne glede na profil uporabnikov ostaja cena ključni dejavnik tako pri odločitvi za nakup kot tudi pri izbiri dostavljavca, kar se odraža tudi v pričakovanjih glede pogojev dostave. Brezplačno dostavo pri nakupih nad 50 evrov pričakuje kar 96 % uporabnikov, večina pa si želi, da so izdelki dostavljeni v eni pošiljki.

Najpogostejša izbira ostaja dostava na dom, za katero se je odločilo 77 % vprašanih, kar je več kot v pretekli raziskavi (71 %). V primerjavi s prejšnjimi merjenji je opazen tudi rahel porast uporabe paketomatov, ki jih zdaj izbere 14 % uporabnikov (leta 2024: 12 %). Uporaba paketomatov je izrazitejša med mlajšimi do 44 let, kjer jih uporablja 23 % anketiranih, medtem ko starejši in prebivalci podeželja pogosteje izberejo dostavo na dom (83 %).

Previdnost pri spletnih nakupih ni nikoli odveč

Raziskava ne vključuje izkušenj uporabnikov z zavajajočimi spletnimi praksami, lažnimi spletnimi trgovinami ali poskusi spletnih prevar, ki jim MiPi v okviru svojih ozaveščevalnih vsebin namenja posebno pozornost. Vsebine so namenjene mladoletnikom, njihovim staršem oziroma skrbnikom ter pedagoškim delavcem. Poseben poudarek je namenjen varni uporabi spleta, prepoznavanju spletnih tveganj ter razumevanju pravil, ki na evropski in nacionalni ravni prispevajo k večji varnosti pri spletnem nakupovanju in uporabi spletnih platform nasploh.

Zgovoren je namreč podatek, da je bil v Evropski uniji že skoraj vsak drugi uporabnik žrtev spletne prevare.

Za spletne platforme, kot so družabna omrežja, spletne tržnice in trgovine, platforme za pretočne vsebine ter igralne platforme, ki jih uporablja velik del prebivalstva, veljajo številna pravila, med njimi tudi Akt o digitalnih storitvah (DSA). Ta na ravni EU uvaja poenotena pravila za evropski trg z namenom krepitve varnosti uporabnikov, s posebnim poudarkom na zaščiti otrok in mladoletnikov.

Spletne platforme morajo biti varne že po svoji zasnovi

Posebna pozornost regulatornih ukrepov je namenjena zaščiti najmlajših potrošnikov. DSA med drugim določa:

- prepoved ciljnega oglaševanja na podlagi profiliranja otrok,

- obvezno jasno označevanje oglasov,

- prepoved zavajajočih ali škodljivih praks,

- omejevanje izpostavljenosti otrok oglasom,

- zagotavljanje preglednosti pri nakupih v aplikacijah,

- prepoved mehanizmov, podobnih igram na srečo.

Spletne platforme morajo preverjati starost uporabnikov z ustreznimi in zanesljivimi metodami, kot so izjava o starosti, ocenjevanje starosti na podlagi vedenja ali potrjevanje starosti z uradnimi dokumenti oziroma digitalnimi identitetami.

Nadzor nad izpolnjevanjem teh pravil na zelo velikih platformah (VLOP) izvaja Evropska komisija v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev v vsaki državi članici, v Sloveniji to vlogo opravlja agencija. Več informacij o tem, kako lahko posamezniki prijavijo kršitve in kaj morajo platforme zagotavljati, je na voljo na povezavi.