V tokratnem prispevku bomo pogledali, kaj se je v Evropski uniji spremenilo od 17. februarja 2024, ko je Akt o digitalnih storitvah (DSA) v celoti stopil v veljavo. Katere aktivnosti je v tem obdobju izvedla Evropska komisija in katere slovenski koordinator digitalnih storitev, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je bil imenovan 13. aprila 2024. Kako ti prvi koraki omejevanja spletnih tveganj s strani ponudnikov storitev tlakujejo pot do varnejšega interneta za končne uporabnike.
Foto: Freepik
Akt o digitalnih storitvah (DSA), s katerim si Evropska unija prizadeva narediti digitalne storitve preglednejše in varnejše, je začel veljati 17. februarja 2024. Slovenija ga je v svojo nacionalno zakonodajo prenesla z Zakonom o izvajanju Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS), ki je v veljavo stopil 13. aprila 2024. Pristojna organa za nadzor nad izvajanjem zakona v Sloveniji sta Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije kot nacionalni koordinator digitalnih storitev in Informacijska pooblaščenka. Slovenski zakon določa tudi dodatne naloge agencije in ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo, za oblikovanje podpornega okolja za varen in zaupanja vreden internet, poleg tega pa tudi postopek, po katerem lahko slovenski uporabniki od ponudnikov digitalnih storitev pred sodiščem zahtevajo odstranitev nezakonitih vsebin.
Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki
Zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo veliki spletni iskalniki (VLOSE) so tisti ponudniki digitalnih storitev, ki imajo v EU več kot 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov. Za njih veljajo dodatne obveznosti glede sistemskih tveganj. Oceno tveganj morajo izvesti vsaj enkrat letno in na podlagi ugotovitev izvesti učinkovite ukrepe za njihovo preprečevanje in zmanjševanje. Učinkovitost sprejetih ukrepov mora presoditi neodvisni zunanji revizor.
23 zelo velikih spletnih platform in 2 zelo velika spletna iskalnika:
Ukrepanje Evropske komisije
V tem letu je Komisija sprožila 10 preiskav proti ponudnikom šestih zelo velikih spletnih platform (AliExpress, Instagram, Facebook, TikTok, Temu, X) med drugim v zvezi z določbami za zaščito mladoletnikov in javnega dialoga, obvladovanje širjenja nezakonitih vsebin in uporabo zavajajočih praks. Gre za obsežne in dolgotrajne preiskave, ki pa jih Komisija tudi v sodelovanju z Evropskim odborom za digitalne storitve obravnava prednostno.
Evropski odbor za digitalne storitve sestavljajo koordinatorji iz držav članic EU. Skupina ima svetovalno, usklajevalno in podporno vlogo pri izvrševanju določb DSA ter je namenjena tako medsebojni izmenjavi informacij in primerov dobrih praks kot rednemu dialogu in podpornemu mehanizmu Komisije.
Ukrepanje spletnih platform
DSA prinaša jasna pravila glede tega, kako morajo ponudniki spletnih platform ravnati v primeru posegov v vsebino svojih uporabnikov in kako morajo ravnati v primeru prijav nezakonitih vsebin na svojih platformah. V ta namen je bil vzpostavljen tudi mehanizem zaupanja vrednih prijaviteljev. To so organizacije, specializirane za prepoznavanje nezakonitih vsebin na spletu. Imenujejo jih nacionalni koordinatorji, njihove prijave pa morajo platforme obravnavati prednostno. Trenutno je v EU imenovanih 31 zaupanja vrednih prijaviteljev, med njimi zaenkrat še nobenega slovenskega.
Spletne platforme so v tem obdobju sprejele tudi pod okriljem DSA prenovljena kodeksa: Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu in Kodeks ravnanja z dezinformacijami. V prvem primeru so se ponudniki zavezali k rednemu pregledovanju obvestil o sovražnem govoru ter v sodelovanju s strokovnjaki in organizacijami civilne družbe k povečanju ozaveščenosti uporabnikov o nezakonitem sovražnem govoru. Drugi dokument pa predvideva njihovo aktivnost na področju preglednosti političnega oglaševanja, zmanjševanju števila lažnih računov, izboljšanju orodja za preverjanje dejstev ter zmanjšanju finančnih spodbud za tiste, ki širijo dezinformacije.
Področje ukrepanja #1: varnejši splet za otroke in mladostnike
DSA prinaša obveznosti za ponudnike pri zagotavljanju visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov pri uporabi njihovih storitev. V ta namen so bili narejeni naslednji koraki:
1. Uvedba orodja za preverjanje starosti pri dostopu do storitev ter orodja za prijavo zlorab, podajanje informacij v otrokom razumljivem jeziku ter omogočanje funkcije starševskega nadzora.
→ Komisija pripravlja spletno aplikacijo za preverjanje starosti uporabnikov, ki bo ponudnikom platform omogočila preverjanje starosti brez razkrivanja drugih osebnih podatkov uporabnika.
→ TikTok in YouTube sta pri računih mladoletnih oseb uvedla avtomatsko nastavitev na »zasebno«. To pomeni, da si lahko vsebine, ki jih mladoletniki naložijo, ogledajo le osebe, ki jim mladoletniki odobrijo oziroma dovolijo dostop.
2. Prepoved ciljanega oglaševanja na podlagi profiliranja mladoletnika in občutljivih podatkov, kot so narodnost, politična prepričanja in spolna usmerjenost.
→ Omejitve že upoštevajo: Snapchat, Google, YouTube, Instagram in Facebook.
3. Komisija pripravlja smernice za zaščito mladoletnikov, ki bodo vključevale primere dobrih praks in konkretne ukrepe proti spletnim tveganjem za mladoletnike.
Področje ukrepanja #2: varovanje volilnih procesov
Kot pomembno sistemsko tveganje je na ravni EU prepoznana tudi možnost netransparentnega vplivanja na volilne procese in javni dialog. Regulacija zato temu področju posveča posebno pozornost ob sočasnem varovanju pravice do svobodnega izražanja.
Komisija je že leta 2024 sprejela smernice za omejevanje sistemskih tveganj v volilnih procesih za zelo velike spletne platforme in zelo velikih spletne iskalnike. Določba 35. člena DSA z njimi prinaša uveljavljanje najboljših praks ter ukrepov za ublažitev sistemskih tveganj na platformah, ki bi lahko ogrozila integriteto demokratičnih volilnih procesov.
Smernice in Kodeks ravnanja z dezinformacijami sta bili tudi podlagi za pripravo digitalnega orodja za volitve (ang. DSA Election Toolkit), namenjenega koordinatorjem digitalnih storitev za zagotavljanje integritete volilnih procesov v Evropski uniji. Glavni cilj orodja je zagotavljanje transparentnosti, varnosti in pravičnosti demokratičnih volilnih procesov.
Koordinatorji v državah članicah izvajajo številne koordinacijske aktivnosti za potrebe varovanja volitev na nacionalnem nivoju. Eden prvih primerov so bile parlamentarne volitve na Slovaškem junija 2024, kjer so med drugim zaradi teh aktivnosti zaznali hitrejši odziv na prijave lokalnih organov in zaupanja vrednih prijaviteljev ter učinkovitejšo obravnavo dezinformacij.
V času predsedniških volitev leta 2024 v Romuniji je Komisija okrepila nadzor nad spletno platformo TikTok. Po sumu tujega vmešavanja v volilni proces prek spletne platforme je Komisija pričela z uradno preiskavo in platformi izdala odredbo o zadržanju dokazov. Ponudnik platforme je zato moral shraniti podatke, povezane z dejanskimi ali predvidljivimi sistemskimi tveganji, ki bi jih lahko njegove storitve predstavljale za volilne procese in javni dialog. Postopek do tega trenutka še ni zaključen.
Slovenski koordinator digitalnih storitev
15. junija 2024 bo minilo eno leto od ustanovitve slovenskega nacionalnega koordinatorja digitalnih storitev pod okriljem Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.
V tem uvodnem letu se je delo koordinatorja osredotočilo na identifikacijo domačih ponudnikov digitalnih storitev, predvsem na ponudnike spletnih platform, ter na obveščanje o obveznostih, ki zanje izhajajo iz DSA. Koordinator si je prizadeval tudi za obveščanje in ozaveščanje končnih uporabnikov tako preko spletne strani agencije kot portala MiPi.
Zaradi narave DSA, določanja pravic in obveznosti subjektov na več nivojih, je bil pomemben delež aktivnosti posvečen tudi vzpostavitvi stikov z relevantnimi državnimi organi ter drugimi organizacijami, ki delujejo na področju varnosti in preglednosti spletnega okolja. V ta namen je bilo izvedenih več bilateralnih sestankov, na katerih je agencija predstavljala in pojasnjevala pomen ter vsebino nove regulative.
Pomemben del aktivnosti koordinatorja predstavljajo tudi mednarodne aktivnosti. Agencija je članica Evropskega odbora za digitalne storitve, ki se je do danes sestal na sedemnajstih srečanjih. Znotraj Odbora deluje tudi osem delovnih skupin, namenjenih obravnavi ožjih vsebinskih vprašanj, kot so moderiranje vsebin in dostop do podatkov, spletne tržnice, integriteta informacijskega prostora, varstvo mladoletnikov, kazenskopravna vprašanja.
Mednarodno sodelovanje vključuje tudi sodelovanje med nacionalnimi koordinatorji. Najpomembnejšo aktivnost predstavlja posredovanje pritožb slovenskih uporabnikov zoper ponudnike iz drugih držav EU. Poleg tega pa agencija redno sodeluje tudi na način podaje pojasnil na poizvedbe tujih koordinatorjev.
Koordinator je v tem obdobju obravnaval 7 pritožb uporabnikov zoper ponudnike spletnih storitev zaradi domnevne kršitve DSA. V večini primerov je šlo za pritožbe zoper ponudnike iz drugih držav EU, v enem primeru je agencija pritožbo poslala pristojnemu koordinatorju v drugi državi.