Čas branja: 8 minut

Evropski Akt o digitalnih storitvah (DSA) je za zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE) začel veljati septembra 2023, za vse druge posredniške storitve pa februarja 2024. Gre za enega najpomembnejših evropskih predpisov na področju digitalnega okolja v zadnjih letih. Če smo ob njegovem sprejemu govorili predvsem o novih pravilih in obveznostih za platforme, danes – po dveh letih izvajanja – že lahko pogledamo, kaj se je v praksi dejansko spremenilo in kako sprejeti ukrepi vplivajo na našo vsakodnevno uporabniško izkušnjo.

^{Foto: Freepik}

Zgovorne številke

Evropska komisija je kot pristojni nadzorni organ do danes uvedla 14 postopkov zoper 10 zelo velikih spletnih platform in iskalnikov. Pri tem je sprejela 7 predhodnih ugotovitev, izdala 3 zavezujoče odločbe o zavezah platform, eno odločbo o neskladnosti ter ponudnikom storitev poslala več kot 150 zahtev za informacije.

Decembra 2025 je bila sprejeta tudi prva odločba o neskladnosti. Platforma X je bila kaznovana s 120 milijoni evrov globe zaradi kršitev obveznosti preglednosti, med drugim zaradi zavajajoče zasnove sistema preverjenih računov in nepreglednega oglaševalskega repozitorija.

Kar 9 milijard odločitev o moderiranju vsebin

V okviru DSA je bila vzpostavljena skupna evropska spletna baza, kjer platforme poročajo o svojih odločitvah glede moderiranja vsebin.

Že v prvi polovici leta 2025 so platforme poročale o več kot 9,1 milijardah odločitev o moderiranju vsebin. Okoli 99 % teh odločitev so sprejele samoiniciativno, na podlagi lastnih pravil in pogojev uporabe, medtem ko so odredbe državnih organov predstavljale zgolj zanemarljiv delež.

Za uporabnike je najpomembneje, da imajo zdaj pravico:

- izvedeti, zakaj je bila njihova vsebina odstranjena ali omejena,

- vložiti pritožbo neposredno pri platformi,

- uporabiti izvensodni mehanizem reševanja sporov.

Podatki kažejo, da ti mehanizmi v praksi dejansko delujejo. Med aprilom 2024 in junijem 2025 je Meta v EU prejela približno 68 milijonov pritožb zoper svoje odločitve o moderiranju vsebin, pri čemer je bilo več kot 20 milijonov odločitev razveljavljenih. To kaže, da imajo uporabniki danes bistveno več možnosti za učinkovito uveljavljanje svojih pravic kot pred uveljavitvijo DSA.

 

Boj proti finančnim prevaram

DSA uvaja tudi institut zaupanja vrednih prijaviteljev. Platforme morajo njihove prijave nezakonitih vsebin obravnavati prednostno in hitreje kot običajne prijave uporabnikov.

Do danes je bilo imenovanih več kot 60 takšnih organizacij, med njimi tudi subjekti, ki se ukvarjajo z zaščito potrošnikov in preprečevanjem finančnih prevar.

Komisija je sprožila postopke zoper Meto zaradi suma zlorabe oglaševalskih sistemov za finančne prevare. Pojasnila je zahtevala tudi od Google Search, Google Play, Apple App Store, Bing in Booking.com glede upravljanja tveganj finančnih prevar.

Dostop raziskovalcev do podatkov platform

Vse zelo velike spletne platforme in iskalniki so vzpostavili mehanizme za dostop raziskovalcev do podatkov.

To omogoča neodvisne raziskave o vplivih družabnih omrežij na duševno zdravje, volilne procese in širjenje dezinformacij.

Kjer dostop ni bil ustrezen, je Komisija ukrepala:

- X – naložena globa 35 milijonov evrov zaradi kršitve obveznosti dostopa do podatkov,

- TikTok, Facebook, Instagram in Temu – potekajo postopki zaradi pomanjkljivega dostopa do javno dostopnih podatkov.

Otroci in mladostniki: varnejše digitalno okolje

Eden ključnih poudarkov DSA je zaščita mladoletnikov v digitalnem okolju. Spletne platforme, ki so dostopne otrokom in mladostnikom, morajo zagotoviti višjo raven varnosti, okrepiti varstvo zasebnosti ter sprejeti dodatne ukrepe za zaščito pred škodljivimi vsebinami.

Komisija je v zvezi z zaščito mladoletnikov sprožila 7 formalnih postopkov, med drugim zoper TikTok, Facebook in Instagram ter proti štirim platformam z vsebinami za odrasle.

Platforme so do danes sprejele nekatere pomembne ukrepe:

- TikTok in YouTube sta profile uporabnikov, mlajših od 16 let, privzeto nastavila kot zasebne.

- Instagram, Facebook, TikTok, Snapchat in Google so prepovedali ciljano oglaševanje mladoletnikom.

- TikTok je po posredovanju Komisije trajno umaknil program »TikTok Lite Rewards«, ki je uporabnike spodbujal k dolgotrajni uporabi aplikacije v zameno za nagrade.

Osebni podatki otrok se v EU ne smejo več uporabljati za profiliranje in prikazovanje personaliziranih oglasov. Platforme so prav tako morale prilagoditi funkcionalnosti, ki spodbujajo zasvojenost – na primer stalna obvestila in mehanizmi, ki nagrajujejo neprekinjeno uporabo.

 

Manj prikritega oglaševanja in več preglednosti

^{Foto: Freepik}

Spletno oglaševanje je eden ključnih virov prihodkov spletnih platform, hkrati pa tudi eno najbolj netransparentnih področij njihovega delovanja. Zato DSA uvaja dodatne obveznosti za zelo velike spletne platforme, ki morajo vzpostaviti javno dostopne repozitorije oglasov.

Ti omogočajo vpogled v ključne informacije o posameznem oglasu, in sicer:

- kdo je oglas plačal,

- komu je oglas namenjen,

- zakaj je bil prikazan določenemu uporabniku.

Po postopkih Komisije sta morali platformi TikTok in AliExpress prilagoditi svoja oglaševalska repozitorija, da bi zagotovili večjo preglednost oglaševalskih praks. Platformi X pa je Komisija zaradi neskladnosti z zahtevami DSA in nepreglednega oglaševalskega sistema izrekla 45 milijonov evrov globe.

 

Večja zaščita potrošnikov pri spletnem nakupovanju

DSA je pomembno vplival tudi na delovanje spletnih tržnic, kot so AliExpress, Temu in Shein.

Uporabniki imajo zaradi sprejetih ukrepov:

- več informacij o prodajalcih,

- lažji dostop do podatkov o izdelkih,

- jasnejše informacije o odpoklicih nezakonitih izdelkov.

Junija 2025 je Komisija sprejela zaveze AliExpressa, ki vključujejo: lažje prijavljanje nezakonitih vsebin, večjo sledljivost prodajalcev, omejevanje prikaza neprimernih izdelkov mladoletnikom. Hkrati še vedno potekajo postopki zaradi domnevnih pomanjkljivosti pri obvladovanju tveganj nezakonitih izdelkov na posameznih drugih platformah, kot sta Temu in Shein.

Več nadzora nad algoritmi

^{Foto: Freepik}

Platforme morajo uporabnikom omogočiti alternativne, manj personalizirane prikaze vsebin. To pomeni, da ima uporabnik več nadzora nad tem, kaj vidi, in je manj odvisen od algoritmov, ki optimizirajo pozornost.

TikTok in X že omogočata preklop na prikaz vsebin, ki temelji na izbiri uporabnika (npr. »following«), ne zgolj na algoritmičnih napovedih.

Varovanje volitev in boj proti manipulacijam

Komisija je izdala Smernice za zmanjševanje tveganj za volilne procese.

Pred volitvami v Evropski parlament 2024 so morale platforme:

- izboljšati označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco (Meta),

- omejiti manipulacije z oglaševanjem (TikTok),

- zagotoviti večjo preglednost delovanja priporočilnih algoritmov (X).

Komisija je sprožila 4 formalne postopke zoper platforme X, TikTok, Facebook in Instagram ter izdala odredbe za hrambo podatkov, da bi lahko analizirala tveganja za demokratične procese.

Nacionalni koordinatorji digitalnih storitev

Čeprav so velike spletne platforme v pristojnosti Komisije, imajo pomembno vlogo tudi nacionalni koordinatorji digitalnih storitev – v Sloveniji je to Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS).

 

Od začetka uporabe DSA v letu 2024 je slovenski koordinator prejel 49 pritožb slovenskih uporabnikov digitalnih storitev zaradi domnevnih kršitev obveznosti po DSA:

- V 17 primerih je bil ugotovljen sum kršitve določb DSA. Ker je šlo izključno za ponudnike s sedežem v drugih državah članicah EU (Irska oziroma Nizozemska), je AKOS zadeve posredoval pristojnim koordinatorjem digitalnih storitev v teh državah.

- V enem primeru je bil zaznan sum kaznivega dejanja, zato je bila zadeva odstopljena Policiji.

- Tri primere je agencija odstopila pristojnemu inšpektoratu.

- V približno polovici primerov je bil ugotovitveni postopek ustavljen bodisi zato, ker zatrjevane kršitve niso spadale na področje uporabe DSA, bodisi ker pritožniki svojih vlog niso dopolnili z zahtevanimi informacijami.

 

Pomembno sodelovanje med organi in ozaveščanje javnosti

AKOS sistematično krepi sodelovanje z drugimi institucijami. Med ključnimi partnerji so Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Informacijski pooblaščenec, Policija in Tržni inšpektorat RS.

Sodelovanje je še posebej pomembno pri identificiranih ključnih sistemskih tveganj na zelo velikih spletnih platformah, kot so:

- tveganja za ranljive skupine, npr. otroke in mladoletnike,

- kazniva dejanja in prekrški na spletu,

- tveganja, povezana z volilnimi procesi.

Poleg obravnave pritožb, podajanja pojasnil spletnim uporabnikom ter sodelovanja AKOS aktivno pristopa k obveščanju in ozaveščanju širše javnosti ter sodelovanju v aktualnih ozaveščevalnih kampanjah.

 

DSA ne pomeni, da je splet postal povsem varen ali da so vsa tveganja odpravljena. Tudi Komisija poudarja, da raven skladnosti še ni zadovoljiva in da nadzorni ter izvršilni postopki še potekajo. Kljub temu podatki kažejo na pomemben premik v zadnjih dveh letih: evropske vrednote preglednosti, zaščite otrok, varstva potrošnikov in varovanja demokratičnih procesov niso več zgolj načela, temveč postajajo izvršljivi standardi tudi za globalne spletne platforme. Za uporabnike to pomeni več pravic, več preglednosti in več učinkovitih možnosti za uveljavljanje zaščite.