Čas branja: 6 minut

Spletno nakupovanje nam je v zadnjih letih prineslo udobje, večjo izbiro in lažjo dostopnost – a obenem tudi vse več tveganj, da postanemo žrtve prevar in goljufij. V Evropski uniji se je v past ujela že skoraj polovica prebivalcev, ugotavlja zadnja kampanja Evropske komisije. Še posebej izpostavljeni so uporabniki družabnih omrežij in spletnih tržnic. Zato tokrat ponovno o najpogostejših oblikah goljufij, ki jim potrošniki nasedamo. Akcije aktualne EU kampanje lahko sicer redno spremljate na MiPi. 

^{Foto: Freepik}

Najpogostejše pasti spletnega nakupovanja

1. Lažne spletne trgovine in prevare brez dostave

Med najpogostejšimi spletnimi prevarami so lažne spletne trgovine in navidezno zelo ugodne ponudbe, ki delujejo prepričljivo, vendar za njimi ne stoji pravo podjetje. Takšne spletne strani so pogosto zgolj krinka prevarantov: potrošnik opravi nakup in plačilo, naročenega blaga pa nikoli ne prejme.

Značilni znaki lažnih trgovin so:

• nenavadno nizka cena (pogosto precej pod tržno),

• vsi izdelki »na zalogi«,

• pred kratkim registrirane domene,

• manko verodostojnih kontaktnih podatkov (sedež podjetja, telefonska številka ali uradni e-naslov),

• uporaba brezplačnih elektronskih naslovov (npr. Gmail, Outlook),

• plačilo možno zgolj z neposrednim bančnim nakazilom,

• slovnične napake, slabo prevedena besedila (čeprav so ta z razvojem umetne inteligence vse manj očitna) ter

• odsotnost splošnih pogojev poslovanja ali jasnih pravil glede vračil in reklamacij.

 

2. Prevare z lažnimi kupci: ko ste tarča kot prodajalec

^{Foto: www.ivarnost.si}

Previdnost ni potrebna le pri spletnem nakupovanju, temveč tudi takrat, ko sami prodajate izdelke prek spleta. Ne glede na to, ali prodajate rabljeno smučarsko opremo, star gospodinjski aparat, kolo ali otroški voziček, ste lahko tudi kot prodajalec tarča spletnih prevar.

 

Prevaranti se na oglas pogosto odzovejo zelo hitro, brez dodatnih vprašanj o stanju ali podrobnostih izdelka ter izrazijo odločen interes za nakup. Pogost izgovor je, da izdelka ne morejo osebno prevzeti, zato naj bi prevzem in plačilo uredila kurirska služba. Prodajalcu nato posredujejo povezavo do domnevne spletne strani kurirja ali plačilne platforme, kjer naj bi potrdil prejem plačila ali vnesel podatke za nakazilo.

V resnici gre za ponarejene spletne strani, namenjene kraji osebnih podatkov, podatkov plačilnih kartic ali dostopa do spletnega bančništva. Posebej nevarno je, da takšne prevare pogosto uporabljajo prepričljivo grafično podobo znanih kurirskih podjetij ali bank, komunikacija pa poteka v tekočem jeziku, brez očitnih napak. Če sledite navodilom in vnesete zahtevane podatke, lahko pride do neposredne finančne zlorabe ali kasnejše kraje sredstev z vašega računa.

 

3. Prevare s ponaredki

Pri tej vrsti goljufije potrošniki nehote kupijo izdelek, ki posnema znano blagovno znamko. Čeprav so ponaredki pogosti pri luksuznih izdelkih, kot so oblačila, obutev, ure ali modni dodatki, se vse pogosteje pojavljajo tudi pri vsakdanjih potrošniških izdelkih – elektroniki, kozmetiki, igračah, tehničnih dodatkih in celo zdravilih.

Ponaredki se pogosto prodajajo prek spletnih tržnic, družabnih omrežij ali specializiranih spletnih strani, ki posnemajo videz pravih trgovin. Oglasi so vizualno prepričljivi, uporabljajo fotografije originalnih izdelkov, logotipe znanih znamk ter opise, ki ustvarjajo vtis avtentičnosti. Cena je praviloma nižja od običajne, a ne nujno tako nizka, da bi takoj vzbudila sum.

 

Tveganja pri ponaredkih pa niso zgolj finančna. Takšni izdelki praviloma ne prestanejo varnostnih preverjanj in ne ustrezajo evropskim standardom, zato lahko predstavljajo resno nevarnost za zdravje in varnost uporabnikov. Elektronske naprave in polnilci lahko povzročijo pregrevanje ali požar, kozmetika in zdravila pa lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi. Potrošnik ob tem pogosto nima nobene možnosti uveljavljanja reklamacije, garancije ali vračila, saj prodajalec po nakupu izgine ali preneha odgovarjati.

 

4. Najemniške prevare

Prevaranti se pogosto predstavljajo tudi kot lažni najemodajalci oziroma kot lastniki ali upravitelji stanovanj, hiš ali počitniških nastanitev ter objavljajo lažne oglase z ugodno ceno, kakovostnimi fotografijami in navidezno podrobnimi opisi.

Nepremičnine, ki jih oglašujejo, pogosto sploh ne obstajajo ali pa dejansko obstajajo, vendar prevarant z njimi nima nobene povezave. Ko potencialni najemnik izrazi zanimanje, prevarant ponudi različne izgovore, zakaj osebni ogled ni mogoč (npr. da je v tujini, da je stanovanje že zasedeno, a ga je treba hitro rezervirati), ter zahteva plačilo varščine ali prve najemnine vnaprej.

V nekaterih primerih od žrtve zahtevajo tudi kopije osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) pod pretvezo priprave pogodbe, s čimer žrtev izpostavijo dodatnemu tveganju kraje identitete. Ko je denar nakazan ali podatki posredovani, se komunikacija prekine, oglas izgine, najemnik pa ostane brez nastanitve in sredstev.

 

Zakaj smo ranljivi in kako delujejo sistemske zaščite

^{Foto: Freepik}

Velik del ranljivosti izhaja iz naše človeške narave: mamljive ponudbe z izjemnimi popusti, hitre odločitve in prepričanje, da »nas pa to že ne more zadeti«. Prevaranti navadno računajo prav na enega ali kombinacijo naštetih razlogov.

Po drugi strani je za potrošnike v EU urejenih nekaj sistemskih zaščit, ki zagotavljajo, da morajo trgovci pred nakupom posredovati jasne in razumljive informacije, da imate pravico odstopiti od nakupa (v določenem času po prejemu) ter da ste zaščiteni, če izdelek ni tak, kot je bil oglaševan.

Dodatno zaščito prinaša tudi Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki spletnim platformam nalaga odgovornost za vzpostavitev mehanizmov za prijavo sumljivih ponudb in vsebin. To pomeni, da lahko potrošniki lažne trgovine, sumljive oglase ali goljufive ponudbe prijavijo, kar prispeva k večji varnosti pri spletnih nakupih.

Kako se zaščititi: preverite, razmislite, dvakrat premislite

Na podlagi priporočil Evropskega potrošniškega centra Slovenije (EPC) in nacionalnih pobud za varno spletno nakupovanje je priporočljivo upoštevati naslednja pravila:

• Preverite, kdo stoji za trgovino: poiščite dejanski naslov podjetja, telefonsko številko, davčno številko, če je mogoče, preverite podjetje v javnem registru.

• Ocenite starost domene in lokacijo strežnika: orodja, kot je WHOIS, vam pomagajo ugotoviti, kako dolgo domena obstaja in kje je registriran strežnik. Nova domena ali domena, registrirana daleč od domnevne poslovne enote, je lahko znak za alarm.

• Bodite pozorni na nenavadno nizke cene: ponudbe tipa »neverjetno nizka cena« ali »vse imamo na zalogi« so pogosto znak prevare, zlasti če izdelek stane polovico primerljivega konkurenčnega.

• Ne zaupajte neznanim certifikatom ali logotipom: generični logotipi in znaki zaupanja so lahko ponarejeni.

• Ostanite znotraj uradnih kanalov platforme: pri nakupovanju prek oglasnikov ali spletnih platform ne prehajajte na WhatsApp, Viber ali neposredno sporočanje ter ne posredujte podatkov bančnih kartic, razen če ste prepričani o verodostojnosti trgovine.

• Uporabite varne načine plačila: kadar je mogoče, izberite plačilo s kartico ali prek sistema, ki omogoča vračilo (ang. chargeback) namesto neposrednega nakazila.

 

Rast spletnih nakupov pomeni tudi več prevar

Spletno nakupovanje prinaša številne ugodnosti, a obenem tudi tveganja. Kot potrošniki smo ranljivi prav zaradi ugodnosti, ki jih iščemo. Vsaka izjemna ponudba, vsaka preveč mamljiva cena in vsaka nejasnost pri kontaktnih podatkih naj bo zato opozorilni znak.

Tveganje za prevaro lahko znatno zmanjšamo z doslednim preverjanjem: kdo stoji za trgovino, koliko časa obstaja in kakšni so pogoji poslovanja. Pomembno je tudi, da poznamo svoje pravice – možnost vračila, pravico do informacij in garancijo, ki nam jih zagotavlja zakonodaja.

A niti zakon niti uredba ne moreta nadomestiti zdrave previdnosti. Dvom, kritično razmišljanje in zavestna uporaba spleta so zato naša najboljša obramba pred spletnimi prevarami.