Reuters poročilo 2025 Privlačnost in dostopnost vsebine pred verodostojnostjo informacije
Novo poročilo prinaša nadaljevanje stare medijske zgodbe. Novinarji v njej nastopajo v vedno manj pomembnih vlogah. Medtem ko imajo ustvarjalci spletnih video vsebin vso našo pozornost in pomembno vplivajo na naše demokratično delovanje ter potrošniške navade. Na oder pa že stopajo tudi novi igralci, generirani s pomočjo umetne inteligence.
Foto: Freepik
Digital News Report prinaša vpogled v navade uporabnikov glede spremljanja novic v 48 državah sveta. Že ob izdaji lanskega Reutersovega poročila smo na portalu MiPi ugotavljali, da tradicionalni mediji izgubljajo zaupanje in doseg, medtem pa video platforme postajajo kraljice novičarskega sveta. Letošnje poročilo te trende potrjuje in poglablja, saj novinarje v vse večji meri, predvsem za mlado občinstvo, nadomeščajo samostojni ustvarjalci video vsebin. Poleg tega si umetna inteligenca s povzemanjem in personalizacijo informativnih vsebin utira pot v medijsko krajino, ki se v razburkanih družbenih, političnih in ekonomskih razmerah vse bolj razkraja, lov za verodostojnimi informacijami pa je vse težji.
Spletne platforme prva izbira mladih
Družabna omrežja, zelo velike spletne platforme (VLOP) in platforme za deljenje videov (VSP) krepijo svojo vlogo glavnega vira novic – na TikToku spremljamo kratke povzetke dogodkov, na YouTubu pa videe, ki jih je pripravil naš priljubljeni ustvarjalec.
Skoraj polovica mladih, med 18. in 24. letom (44 %), informacije najde na spletu. Tudi v skupini od 25 do 34 let ta delež znaša 38 %.
Medtem starejše generacije še vedno najpogosteje sledijo novicam prek televizije in drugih tradicionalnih medijev. Njihovo zaupanje v posredovane informacije je večje kot med mladimi, saj slednje bolj kot profesionalnost in verodostojnost informacij zanimata dostopna in privlačna vsebina ter »pristnost« osebe, ki jih informira.
Ustvarjalci spletnih video vsebin
Da so samostojni ustvarjalci čedalje pomembnejši del informacijskega ekosistema, so delno zaslužne velike platforme, ki se v razmerah ostre konkurence in nenehnih inovacij na vse načine trudijo zadržati uporabnike na svojih platformah.
Foto: Freepik
Kot ugotavlja poročilo, so ustvarjalci vsebin med glavnimi viri napačnih ali zavajajočih informacij, saj nimajo enakih zmožnosti za zagotavljanje preverjenih informacij o dogajanju. Zgovoren primer je denimo pritožba strokovne javnosti zoper podkast »The Joe Rogan Experience«, kjer so gosti širili napačne informacije o cepljenju proti koronavirusu. Njegove oddaje za informiranje redno spremlja več kot petina (22 %) ameriških uporabnikov, čeprav ni novinar v klasičnem smislu. Sicer pa poleg ustvarjalcev vsebin skoraj polovica uporabnikov (47 %) enako pogosto kot vir dezinformacij izpostavlja domače politike.
Vse naj bo brezplačno!
Poleg občutka poistovetenja, ki ga ustvarjalci vsebin zmorejo vzpostaviti s svojimi sledilci, in prikaza novičarskih vsebin na sproščen način, je eden izmed ključnih razlogov za njihovo popularnost tudi brezplačna dostopnost. Večina uporabnikov ni pripravljena plačevati za novice, čeprav se hkrati strinja, da bi morala biti vsebina, ki ima pogosto novinarsko naravo, kakovostna in zanesljiva.
Podjetje Meta je lani na platformah Facebook, Instagram in Threads začelo vse bolj omejevati algoritemsko izpostavljanje političnih vsebin in zmanjševati podporo novičarski industriji – med drugim tudi z odstranitvijo zavihka z novicami. Podoben trend je opazen tudi na drugih platformah, ki se vse bolj oddaljujejo od klasičnih in uveljavljenih novičarskih virov.
Algoritmi – nevidni uredniki spleta
Algoritmi družabnih omrežij so zasnovani tako, da kar najbolj pritegnejo našo pozornost in spodbudijo čim več klikov. Zato pogosto dajejo prednost senzacionalističnim vsebinam, ki ciljajo na naša čustva in imajo nizko informativno vrednost.
Ključen izziv sodobne medijske regulacije je zato vprašanje, kako zagotoviti večjo vidnost kakovostnih in javno pomembnih vsebin – kot so vsebine javnih medijskih servisov ali preverjenih novinarskih virov.
→ Kakovostne vsebine lahko najdete tudi med MiPi priporočili.
Evropska unija na ta izziv odgovarja z Evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA), ki uvaja zaščitne mehanizme za uredniško oblikovane vsebine neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah. Akt med drugim določa, da morajo platforme pred odstranitvijo takšnih vsebin ponudnike vnaprej obvestiti in jim omogočiti hitro ter pregledno pritožbeno pot. Dopolnjuje ga še Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga večjo preglednost pri delovanju priporočilnih algoritmov in moderaciji vsebin.
Čeprav ti ukrepi predstavljajo pomemben korak naprej, ostajajo številna vprašanja odprta – zlasti zaradi hitrega in pogosto nepredvidljivega razvoja tehnologije ter dejstva, da tehnološki velikani le redko delujejo v javnem interesu.
Razlike med državami
Pri tem velja izpostaviti, da v svetu splošno zaupanje v novice (40 %) vseeno ostaja stabilno že tretje leto zapored, čeprav nižje kot v času največjega zaupanja med pandemijo koronavirusa (-4 %). V državah, kot so Finska, Norveška in Danska, je zaupanje v medije še vedno razmeroma visoko (nad 50 %). Razlogi za to so povezani z močno javno radiotelevizijo, visoko stopnjo medijske pismenosti in urejenim novičarskim trgom. Medtem ko v nekaterih drugih državah, kot so ZDA, Madžarska in Filipini, zaupanje pada zaradi politične polarizacije, komercializacije in širjenja dezinformacij. Slovenija se v tem kontekstu umešča nekje na sredino lestvice.
Umetna inteligenca – naš osebni poročevalec?
Še v lanskoletnem prispevku ob izidu Reutersovega poročila smo se spraševali, ali bo hiter napredek umetne inteligence skupaj z intuitivno uporabniško izkušnjo sprožil niz sprememb na področju spletnih brskalnikov in klepetalnih robotov, kar bi pomenilo nadaljnje zmanjšanje prometa do spletnih medijskih strani in njihovih aplikacij z novicami.
Na odgovor nismo čakali dolgo, saj se je prvič v poročilu znašla tudi uporaba umetne inteligence kot vira novic. Skoraj 7 % vprašanih jo uporablja tedensko, pri mlajših (pod 25 let) pa ta delež naraste na 15 %. Po predvidevanjih nekaterih podjetij za analitiko naj bi promet klasičnih iskalnikov na račun umetne inteligence upadel za 25 % do konca leta 2026.
Uporabniki pri uporabi orodij UI cenijo predvsem hitro povzemanje in prilagajanje informacij, a hkrati izražajo tudi skrb glede njihove natančnosti in zanesljivosti. Več kot polovica vprašanih tako meni, da bi morali biti novičarski prispevki, v katerih je avtorjem na pomoč priskočila UI, jasno označeni.
O čem bomo pisali ob naslednjem izidu poročila?
Prihodnost novinarstva bo odvisna od sposobnosti prilagajanja novim tehnološkim, ekonomskim in družbenim razmeram, kar pomeni, da bodo medijske hiše morale obvladati nove formate, kot so kratki videi, interaktivne zgodbe in zvočni posnetki, prilagojeni za mobilno rabo. Kot trenutno kaže, je to edini način, kako z novicami doseči predvsem mlajše uporabnike.
Digitalni infotainment
Informativno-zabavne vsebine so danes na spletu in v medijih prevladujoča oblika podajanja in sprejemanja informacij. Pogosto gre za povsem resne informacije, podane na lahkoten, uporabniku prijaznejši način. Ne glede na to pa bi morali tako novinarji kot spletni ustvarjalci vsebin poskrbeti, da so tudi takšne vsebine podprte z verodostojnimi informacijami. To pa od njih zahteva natančno preverjanje dejstev in ustrezno umeščanje uporabljenih informacij v širši kontekst.
Ne glede na razvoj novičarskega sveta in trendov, ki jim bodo podvržene medijske hiše, pa si brez spremljanja verodostojnih in zanesljivih virov ter preverjanja informacij, ki nas obkrožajo, delamo medvedjo uslugo. Čeprav zase verjamemo, da znamo prepoznati lažne novice, ki pomembno vplivajo na naša življenja, je včasih dobro svoje znanje tudi obnoviti in poglobiti ter tako naše kompetence medijske pismenosti ohranjati v dobri formi.