Orodij umetne inteligence (UI) ne uporabljajo več samo znanstveniki in tehnološki giganti, temveč tudi ustvarjalci vsebin, navdušenci nad memi in celo otroci za ustvarjanje videov, podob, zgodb in pogovorov. V zadnjem času so na družabnih omrežjih še posebej popularne z UI ustvarjene zabavne vsebine. Vendar pa za privlačno zabavo pogosto tičijo tudi resnejša vprašanja, predvsem tista glede verodostojnosti informacij, zlorabe osebnih podatkov in drugih posledic, ki jih tovrstne vsebine prinašajo s seboj.
Foto: Freepik
Zabava gonilo spletne prisotnosti
Trenutno popularne zabavne vsebine na družabnih omrežjih:
► generirani komični prizori, v katerih znani politiki pojejo pop pesmi, igralci govorijo v tujih jezikih z lastnimi glasovi, zgodovinske osebnosti sodelujejo v TikTok izzivih;
► personalizacija akcijskih figuric, ustvarjenih s pomočjo UI, predvsem gre za uporabo slik političnih predstavnikov ali drugih znanih osebnosti za izdelavo figur superjunakov, vojakov ali drugih likov iz znanstvenofantastičnega sveta, ki nosijo njihove obrazne poteze, ime in najljubše predmete. Orodje ChatGPT narekuje celoten proces, saj generira ozadje figurice, opis lika in celo domišljijski svet, v katerega naj bi bila figurica umeščena.
Sicer pa je manipulacija videza z orodji umetne inteligence popularna tudi na drugačen način. Pred kratkim so se na družabnih omrežjih širile podobe košarkarskega zvezdnika Luke Dončića, na katerih je videti izrazito vitkejši. Objave s ključniki #DončićTransformation in #LukaSlim so hitro sprožile val komentarjev in celo analiz o njegovi domnevni fizični preobrazbi, s katero naj bi v prihodnji sezoni povzročil več škode nasprotnikom. Na koncu se je izkazalo, da je vmes imela prste UI, ki lahko manipulira telesne karakteristike in videz s skoraj fotografsko natančnostjo.
Grenak priokus zasoljenih šal
Čeprav gre pri večini tovrstnih objav za na videz nedolžne šale, te s seboj prinašajo številna tveganja. Vse od zavajanja z avtentičnostjo in verodostojnostjo tako ustvarjenih informacij – predvsem medijsko manj pismeni uporabniki jim pogosto tudi verjamejo – pa do posegov v zasebnost in nenazadnje ustvarjanje spletne identitete posameznika, pogosto gre za stereotipne predstave in smešenje posameznika, za pretirano posploševanje njegovih lastnosti.
Naše osebne podatke (fotografije, ime, interese) aplikacije in platforme nalagajo v sisteme, ki podatke hranijo za nadaljnjo obdelavo, in to pogosto brez naše vednosti.
Širjenje lažnih in potvorjenih informacij pa ima lahko za posledico tudi finančno škodo. Evropsko združenje za igre na srečo in stave je že pred časom opozorilo, da zabavne vsebine, ustvarjene z UI, predstavljajo vse večje tveganje za integriteto spletnega stavništva, zlasti kadar se uporabljajo za vplivanje percepcije pripravljenosti športnikov, njihove forme ali poškodb, kar bi se prav hitro lahko zgodilo v primeru zmanipuliranih objav o košarkarju Dončiću.
Mlajši in starejši uporabniki posebej ranljivi skupini
Za zlorabe z UI ustvarjenimi vsebinami, kot so lažne novice ali na prvi pogled povsem nedolžne zabavne vsebine, so še posebej ranljivi mladi in starejši uporabniki spleta. Mladi zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj pa tudi zaradi svojega t. i. digitalnega domorodstva težje kot odrasli ocenijo kredibilnost vira objave. Podobno ranljivost kažejo tudi starejši uporabniki spleta, ki so bolj od ostale populacije nagnjeni k delitvi lažnih informacij, še posebej političnih vsebin. Pomemben dejavnik ranljivosti posameznega uporabnika obeh demografskih skupin predstavlja stopnja njegove medijske pismenosti.
Digitalni infotainment
Informativno-zabavne vsebine so danes na spletu in v medijih prevladujoča oblika podajanja in sprejemanja informacij. Gre za resne informacije, ki so podane na lahkoten način.
Mešanica humorne in resne vsebine predstavlja enega največjih izzivov digitalnih medijev na področju verodostojnosti spletnih informacij.
Strokovnjaki so ugotovili, da pri vsebinah, predstavljenih na zabaven način, uporabniki pogosto opustimo kritično distanco. Govorimo o t. i. učinku humorja na verodostojnost informacij. Raziskovalci z univerze v Georgii so leta 2023 prišli do zelo zanimive ugotovitve, da so uporabniki tako predstavljene vsebine pripravljeni oceniti celo kot bolj resnične, tudi če gre zavajajoče informacije. Uporaba memov, skečev in satiričnih komentarjev tako pomembno vpliva na naše zaupanje vsebinam.
Tako infotainment kot humoristična retorika delujeta na podoben način, in sicer zmanjšata obrambne mehanizme uporabnika in povečata občutek zaupanja v vsebino.
UI vsebine v porastu
Uporaba umetne inteligence in z njo povezanih tehnologij na družabnih omrežjih se je v državah članicah EU povečala. Število potvorjenih in umetnih vsebin se je povečalo za 100–3000 %.
Foto: Foto: ChatGPT, ustvarjeno z umetno inteligenco
Porast UI vsebin v letu 2024 – Bolgarija: 3000 %, Portugalska: 1700 %, Belgija: 800 %, Španija: 191 %, Nemčija: 142 %, Francija 100 %. Številke kažejo, da tehnologije, ki so sprva služile predvsem znanstvenemu napredku, vse pogosteje postajajo orodje za zabavo in širjenje dezinformacij, slednje se zlasti pogosto razširjajo v času volitev, ko lahko zavajanje javnosti pomembno vpliva na izide volitev.
Najpopularnejša UI orodja
Na družabnih omrežjih sta najbolj priljubljena globok ponaredek oziroma deepfake, ki omogoča prepričljivo zamenjavo obraza, in sinteza glasu v videih, ki se pogosto uporablja v humorističnih parodijah, imitacijah slavnih oseb ali za ustvarjanje navideznih sodelovanj med vplivneži in znanimi osebnostmi. Ustvarjalci vsebin ju pogosto kombinirajo s filtri za manipulacijo obraza, ki spreminjajo starost, spol, čustveni izraz ali celo stil.
Priljubljeno orodje med ustvarjalci vsebin za otroke je orodje za sinhronizacijo ustnic pri govorečih živalih in predmetih. Tu so še orodje text-to-image in text-to-video za ustvarjanje slik in videov na podlagi besedilnih opisov. UI orodja za generiranje glasbe ali govora v ozadju videoposnetkov nudijo zvočno ali glasbeno podlago za objave na družabnih omrežjih. Zelo razširjena pa so tudi orodja za ustvarjanje virtualnih vplivnežev, ki nastopajo v objavah, sodelujejo z blagovnimi znamkami ali ustvarjajo interaktivne zgodbe, pri čemer jih poganja kombinacija vizualnega generiranja, govorne sinteze in scenaristične UI.
Tovrstna orodja ustvarjalcem vsebin omogočajo, da z minimalnim tehničnim znanjem hitro ustvarijo vizualno dovršene, zabavne in vabljive vsebine, kar zaradi poenostavitve procesa korenito spreminja dinamiko zabave na družabnih omrežjih.
Z glavo nad zabavo!
Spletni svet nam ponuja mnogo, včasih celo preveč informacij, da bi sami ocenili, katerim lahko zaupamo in namen katerih je zavajanje ali izkrivljanje dejstev. Poleg tega nam vse bolj izpopolnjena orodja UI otežujejo prepoznavo in ločevanje umetno ustvarjenih vsebin.
Pri spremljanju spletnih ali medijskih vsebin se zato zmeraj vprašajmo: kdo vsebino ustvarja in kako ter komu prinaša korist?
Resnično dobra šala namreč ni tista, ki nas zavede, temveč tista, ki nas nasmeji in hkrati spodbudi k razmisleku. Morda se lahko ob začetku prihajajočih poletnih dni za zabavo preizkusimo tudi v spletnem kvizu za prepoznavanje UI vsebin Razkrinkaj.ai, ali pa čas namesto na telefonu preživimo ob igranju poučne igre FulFejk. Za več nasvetov, kaj še početi med počitnicami, pa lahko pobrskate tudi po straneh našega partnerja #tosemjaz, kjer je na voljo še veliko drugih koristnih nasvetov.