Čas branja: 4 minute

Evropska komisija je nedavno objavila posodobljene Smernice o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem. Učiteljem so poleg vsebinskih usmeritev in razlag na voljo tudi konkretna gradiva za delo z učenci v razredu.

Mladi v digitalnem svetu dezinformacij

Danes živimo v okolju, kjer so digitalne tehnologije in storitve neločljiv del vsakdanjega življenja, meja med spletnim in fizičnim prostorom pa postaja vse manj izrazita. Hiter razvoj generativne umetne inteligence, vključno z globokimi ponaredki (ang. deepfake), dodatno vpliva na zaupanje v informacije ter predstavlja resen izziv za demokratični javni prostor.

Tehnološki razvoj in spremenjene geopolitične razmere so digitalno okolje naredili bistveno bolj kompleksno. Dezinformacije so postale stalnica spletnega prostora, vplivneži na družabnih omrežjih pa pogosto pomembno soustvarjajo mnenja, stališča in vrednote mladih.

Ob tem odrašča generacija, ki je že od zgodnjega otroštva vpeta v digitalni svet in si življenja brez spleta, družabnih omrežij in digitalnih tehnologij praktično ne predstavlja več.

Aktualni izzivi digitalnega okolja

Smernice o boju proti dezinformacijam posebej izpostavljajo ključne izzive sodobnega digitalnega okolja ter učiteljem ponujajo podporo pri obravnavi tem, ki pomembno vplivajo na način pridobivanja, razumevanja in širjenja informacij med mladimi.

Med osrednjimi vsebinami so:

- vpliv generativne umetne inteligence na ustvarjanje in razumevanje vsebin,

- vloga družabnih omrežij, algoritmov in vplivnežev pri oblikovanju mnenj,

- prepoznavanje manipulativnih in zavajajočih vsebin,

- kibernetska varnost,

- učinkoviti pristopi za preprečevanje širjenja dezinformacij, vključno z metodo vnaprejšnjega razkrinkavanja (ang. prebunking).

Prenovljene smernice za učitelje – 2026

Posodobljene smernice so namenjene učiteljem vseh ravni izobraževanja, ki želijo pri učencih sistematično razvijati medijsko in digitalno pismenost ter krepiti njihovo sposobnost kritičnega presojanja informacij v času naraščajočega vpliva dezinformacij.

Poleg praktičnih nasvetov in strokovnih vpogledov smernice vključujejo tudi pripravljene učne načrte in predloge aktivnosti, ki učiteljem pomagajo pri sistematični obravnavi dezinformacij v okviru pouka.

Gradivo prinaša praktične usmeritve, konkretne primere in predloge dejavnosti za uporabo v razredu, pri čemer učiteljem omogoča prilagoditev vsebin glede na starost učencev, predmetno področje ter lastne pedagoške pristope in izkušnje.

Smernice obenem prinašajo tudi priporočila za vodstva šol, strokovne delavce in oblikovalce politik, namenjena nadaljnjemu razvoju ter krepitvi medijske in digitalne pismenosti v izobraževalnem prostoru.

Praktična podpora učiteljem in izobraževalcem – tudi staršem

Smernice ponujajo konkretne in praktične usmeritve za učitelje ter vzgojitelje pri obravnavi medijske in digitalne pismenosti. Čeprav so primarno namenjene pedagoškim delavcem, so številne vsebine uporabne tudi za starše, skrbnike in druge izobraževalce ter jih je mogoče vključevati tudi v neformalno ali priložnostno učenje.

Uporabnikom prinašajo jasne razlage ključnih pojmov in tehnoloških izrazov, vaje za preverjanje dejstev pri pouku, predloge za spodbujanje odgovornih in zdravih spletnih navad ter mini slovar z osnovnimi definicijami in pomembnimi pojmi s področja dezinformacij, medijske in digitalne pismenosti.

Spletne platforme in vplivneži – posebna tema

Eno izmed poglavij smernic je namenjeno spletnim platformam in vplivnežem ter njihovi vlogi v sodobnem digitalnem okolju. Obravnava tako pozitivne kot negativne vidike družabnih omrežij in spletnih platform.

Poseben izziv predstavljajo tudi zlorabe spletnih platform za tuje vmešavanje v politične in družbene procese držav (FIMI). Različni akterji lahko prek družabnih omrežij načrtno širijo dezinformacije, spodbujajo napetosti v družbi in poskušajo vplivati na volilne procese, kar predstavlja resno grožnjo stabilnosti demokratičnih sistemov. Uporabniki se lahko prek teh kanalov srečajo tudi z ekstremnimi idejami, kar lahko vodi v radikalizacijo in nadaljnje širjenje napačnih informacij..

Odgovorno ravnanje na spletu pomeni, da družabna omrežja uporabljamo na način, ki je spoštljiv, iskren in prijazen. Pomeni tudi, da pred objavo preverimo dejstva in se zavedamo vpliva, ki ga lahko imajo naše besede in dejanja na druge. Pri tem imajo pomembno vlogo tako učitelji kot učenci, ki skupaj prispevajo k razvoju digitalne kulture, temelječe na zaupanju, odgovornosti in spoštovanju.