60 let študija novinarstva Dobre zgodbe, ki temeljijo na preiskovalnem novinarstvu, so prihodnost
Ob obletnici, ki jo obeležujemo v teh dneh, pri MiPi-ju izpostavljamo ključne ugotovitve Reutersovega poročila za leto 2025, ki prinaša že dobro poznano medijsko zgodbo. V njej novinarji še naprej izgubljajo osrednjo vlogo pri oblikovanju javnega mnenja. Njihovo mesto vse pogosteje zasedajo spletni ustvarjalci video vsebin oziroma vplivneži, ki pritegnejo večino pozornosti občinstva. Njihov vpliv ni omejen le na družabna omrežja – pomembno oblikujejo tudi naše demokratične navade in potrošniške izbire. Poleg vplivnežev pa na prizorišče že vstopajo tudi novi akterji – umetno generirani ustvarjalci, ki jih poganja umetna inteligenca. Ob tem se poraja vprašanje, kakšno prihodnost ima v tem okolju odgovorno, preverjeno in kakovostno novinarstvo ter kakšna bo vloga medijske pismenosti pri ohranjanju informirane javnosti.
Foto: Freepik
Okrogla miza ob pomembni obletnici
Na Fakulteti za družbene vede (FDV) je ob 60-letnici študija novinarstva pri nas potekala okrogla miza, namenjena razpravi o prihodnosti novinarstva. Udeleženci so izpostavili številne izzive, s katerimi se soočajo novinarji, med njimi pomanjkanje časa za poglobljeno raziskovanje, politične, finančne in tehnološke pritiske ter negotove zaposlitvene razmere.
Kljub splošnemu družbenemu soglasju o pomenu kakovostnega novinarstva za obveščenost državljanov in delovanje demokracije, pa so delovne razmere novinarjev pogosto takšne, da jim onemogočajo izpolnjevanje njihovega ključnega poslanstva – zastopanje javnosti in postavljanje pomembnih vprašanj, ki zahtevajo jasne odgovore.
Ob tej priložnosti je izšla tudi znanstvena monografija Novinarstvo na prelomnicah, ki bralcu odstira številne težave, s katerimi se danes spopada novinarstvo – s krizo zaupanja, vzponom umetne inteligence, fragmentacijo javnosti, dilemami novinarske etike in novimi oblikami manipulativnega komuniciranja.
Zgodba o novinarstvu danes
Digital News Report razkriva, kako ljudje spremljajo novice v 48 državah po svetu. Tradicionalni mediji izgubljajo zaupanje in doseg, medtem ko video platforme postajajo vse pomembnejši vir informacij.
Najnovejše raziskave potrjujejo, da predvsem mladi vse pogosteje spremljajo novice prek samostojnih ustvarjalcev video vsebin, ki nadomeščajo klasične novinarje. Poleg tega umetna inteligenca vse bolj oblikuje medijsko krajino. S pomočjo povzemanja in personalizacije informacij spreminja način, kako prejemamo novice. V času družbenih, političnih in gospodarskih pretresov pa iskanje zanesljivih in verodostojnih informacij postaja vse težje.
Spletne platforme prva izbira mladih
Družabna omrežja, zelo velike spletne platforme (VLOP) in platforme za deljenje videov (VSP) vse bolj prevzemajo vlogo glavnega vira novic. Na TikToku spremljamo kratke povzetke aktualnih dogodkov, medtem ko na YouTubu lahko najdemo videe naših najljubših ustvarjalcev, ki novice predstavljajo na svojstven in privlačen način.
Ta trend jasno kaže, kako se način spremljanja novic prilagaja digitalni dobi in preferencam mlajših generacij.
Skoraj polovica mladih, med 18. in 24. letom (44 %), informacije najde na spletu. Tudi v skupini od 25 do 34 let ta delež znaša 38 %.
Medtem starejše generacije še vedno najpogosteje spremljajo novice prek televizije in drugih tradicionalnih medijev. Njihovo zaupanje v posredovane informacije je večje kot med mladimi, saj slednje bolj kot profesionalnost in verodostojnost zanimata dostopna in privlačna vsebina ter pristnost osebe, ki jih informira.
Ustvarjalci spletnih video vsebin
Da so samostojni ustvarjalci čedalje pomembnejši del informacijskega ekosistema, so delno zaslužne velike platforme, ki se v razmerah ostre konkurence in nenehnih inovacij na vse načine trudijo zadržati uporabnike na svojih platformah.
Foto: Freepik
Kot ugotavlja poročilo, so ustvarjalci vsebin med glavnimi viri napačnih ali zavajajočih informacij, saj pogosto nimajo enakih pogojev in standardov za preverjanje dejstev kot profesionalni novinarji.
Zgovoren primer je pritožba strokovne javnosti na podkast »The Joe Rogan Experience«, kjer so gostje širili napačne informacije o cepljenju proti koronavirusu. Kljub temu oddajo redno spremlja več kot petina (22 %) ameriških uporabnikov – čeprav njen voditelj ni novinar v klasičnem smislu. Poleg ustvarjalcev vsebin pa skoraj polovica vprašanih (47 %) kot pomemben vir dezinformacij navaja tudi domače politike.
Vse naj bo brezplačno!
Poleg občutka poistovetenja, ki ga ustvarjalci vsebin zmorejo vzpostaviti s svojimi sledilci, in prikaza novičarskih vsebin na sproščen način, je eden izmed ključnih razlogov za njihovo popularnost tudi brezplačna dostopnost. Večina uporabnikov ni pripravljena plačevati za novice, čeprav se hkrati strinja, da bi morala biti vsebina, ki ima pogosto novinarsko naravo, kakovostna in zanesljiva.
Podjetje Meta je lani na platformah Facebook, Instagram in Threads začelo vse bolj omejevati algoritemsko izpostavljanje političnih vsebin in zmanjševati podporo novičarski industriji – med drugim tudi z odstranitvijo zavihka z novicami. Podoben trend je opazen tudi na drugih platformah, ki se vse bolj oddaljujejo od klasičnih in uveljavljenih novičarskih virov.
Algoritmi – nevidni uredniki spleta
Algoritmi družabnih omrežij so zasnovani tako, da kar najbolj pritegnejo našo pozornost in spodbudijo čim več klikov. Zato pogosto dajejo prednost senzacionalističnim vsebinam, ki ciljajo na naša čustva in imajo nizko informativno vrednost.
Ključen izziv sodobne medijske regulacije je zato vprašanje, kako zagotoviti večjo vidnost kakovostnih in javno pomembnih vsebin – kot so vsebine javnih medijskih servisov ali preverjenih novinarskih virov.
→ Kakovostne vsebine lahko najdete tudi med MiPi priporočili.
Evropska unija na ta izziv odgovarja z Evropskim aktom o svobodi medijev (EMFA), ki uvaja zaščitne mehanizme za uredniško oblikovane vsebine neodvisnih medijev na zelo velikih spletnih platformah. Akt med drugim določa, da morajo platforme pred odstranitvijo takšnih vsebin ponudnike vnaprej obvestiti in jim omogočiti hitro ter pregledno pritožbeno pot. Dopolnjuje ga še Akt o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga večjo preglednost pri delovanju priporočilnih algoritmov in moderaciji vsebin.
Čeprav ti ukrepi predstavljajo pomemben korak naprej, ostajajo številna vprašanja odprta – zlasti zaradi hitrega in pogosto nepredvidljivega razvoja tehnologije ter dejstva, da tehnološki velikani le redko delujejo v javnem interesu.
Razlike med državami
Pri tem pa velja izpostaviti, da splošno zaupanje v novice po svetu ostaja razmeroma stabilno – trenutno pri 40 %, kar je tretje leto zapored brez večjih sprememb. Kljub temu je to še vedno nižje kot v času pandemije, ko je bilo zaupanje na vrhuncu (–4 %).
V državah, kot so Finska, Norveška in Danska, ostaja zaupanje visoko (nad 50 %), kar gre pripisati močni javni radioteleviziji, visoki stopnji medijske pismenosti in dobro urejenemu novičarskemu trgu. Po drugi strani v državah, kot so ZDA, Madžarska in Filipini, zaupanje v medije upada – predvsem zaradi politične polarizacije, komercializacije in vse večjega vpliva dezinformacij. Slovenija se v tem kontekstu uvršča nekje na sredino lestvice.
Umetna inteligenca – naš osebni poročevalec?
Foto: Freepik
Že ob lanskem poročilu smo se spraševali, ali bo hiter razvoj umetne inteligence skupaj z enostavno in intuitivno uporabniško izkušnjo sprožil niz sprememb na področju spletnih brskalnikov in klepetalnih robotov. Tak razvoj bi lahko pomenil nadaljnje zmanjšanje obiska spletnih medijskih strani in aplikacij z novicami.
Odgovora nismo čakali dolgo. Letos se je v poročilu prvič pojavila tudi uporaba umetne inteligence kot vira novic. Skoraj 7 % vprašanih jo uporablja tedensko, pri mlajših od 25 let pa se ta delež povzpne že na 15 %.
Po ocenah nekaterih analitičnih podjetij naj bi do konca leta 2026 promet klasičnih iskalnikov zaradi umetne inteligence upadel za kar 25 %.
Uporabniki pri uporabi orodij UI cenijo predvsem hitro povzemanje in prilagajanje informacij, a hkrati izražajo tudi skrb glede njihove natančnosti in zanesljivosti. Več kot polovica vprašanih tako meni, da bi morali biti novičarski prispevki, v katerih je avtorjem na pomoč priskočila UI, jasno označeni.
O čem bomo pisali ob naslednjem izidu poročila?
Prihodnost novinarstva bo močno odvisna od sposobnosti prilagajanja novim tehnološkim, ekonomskim in družbenim razmeram. Medijske hiše bodo morale osvojiti nove formate – kratke videe, interaktivne zgodbe in zvočne vsebine, ki so prilagojeni predvsem za mobilno uporabo. Kot kaže trenutno dogajanje, je to eden redkih načinov, kako učinkovito nagovoriti predvsem mlajše uporabnike in ohraniti stik z občinstvom tudi v prihodnje.
Digitalni infotainment
Informativno-zabavne vsebine so danes na spletu in v medijih prevladujoča oblika podajanja in sprejemanja informacij. Pogosto gre za povsem resne informacije, podane na lahkoten, uporabniku prijaznejši način. Ne glede na to pa bi morali tako novinarji kot spletni ustvarjalci vsebin poskrbeti, da so tudi takšne vsebine podprte z verodostojnimi informacijami. To pa od njih zahteva natančno preverjanje dejstev in ustrezno umeščanje uporabljenih informacij v širši kontekst.
Ne glede na razvoj novičarskega sveta in trendov, ki jim bodo podvržene medijske hiše, pa si brez spremljanja verodostojnih in zanesljivih virov ter preverjanja informacij, ki nas obkrožajo, delamo medvedjo uslugo. Čeprav pogosto verjamemo, da znamo prepoznati lažne novice, ki pomembno vplivajo na naše življenje, je včasih koristno svoje znanje obnoviti in poglobiti. Tako ohranjamo svoje kompetence medijske pismenosti v dobri formi in bolje razumemo svet okoli nas.