Čas branja: 5 minut

Mladi in telefoni Molk, všečkanje ali deljenje nasilnih vsebin prispevajo k normalizaciji kulture nasilja

Večini mladih spletno okolje predstavlja prostor za navezovanje prijateljskih stikov, izražanje in zabavo, pa vendar je vse prevečkrat to tudi prostor izključevanja, nadlegovanja in sovražnega vedenja. Po ugotovitvah raziskave Spletno nadlegovanje med mladimi v Sloveniji naj bi se v lanskem letu s spletnim nasiljem pri nas srečal že vsak drugi mladostnik. Odzivi nanj ostajajo zelo različni – od močnih čustvenih stisk do njegovega sprejemanja kot »nekaj povsem običajnega«.

Nasilje ima veliko obrazov – na spletu pogosto tudi anonimnega

Običajno gre pri tovrstnem nasilju za preplet spletnih ravnanj, ki se sčasoma stopnjujejo in se selijo med različnimi platformami. Med najpogostejšimi oblikami so:

- žaljiva in ponižujoča sporočila,

- širjenje neresničnih govoric ali laži,

- namerno izključevanje iz skupinskih klepetov, kar ima za mlade lahko hude socialne posledice.

Posebej občutljivo področje je deljenje fotografij in videoposnetkov brez soglasja. Takšne vsebine se lahko zelo hitro razširijo, nadzor nad njimi je omejen, njihovo odstranjevanje pa pogosto zapleteno ali celo nemogoče. Tveganja dodatno povečujejo nove in hitro razvijajoče se tehnologije.

Ob tem splet uporabnikom pogosto ponuja tudi masko anonimnosti, ki nasilno vedenje še olajša. Nadlegovanje, grožnje in izsiljevanje se lahko izvajajo prek lažnih ali začasnih profilov, kar žrtvam otežuje ustrezen odziv ter poglablja občutke negotovosti in nemoči.

Številke so zgovorne

Mednarodni podatki OECD in raziskav HBSC, ki potekajo pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, kažejo, da je spletno nasilje izrazitejše v višjih starostnih skupinah, saj o njem pogosteje poročajo najstniki kot mlajši otroci. Tudi v Sloveniji postane spletno nasilje izrazitejše v srednji šoli. Praviloma je takrat njegova oblika tudi bolj kompleksna – na primer sistematično izključevanje ali pritiski, povezani z intimnimi vsebinami.

Med osnovnošolci, ki družbena omrežja uporabljajo več kot štiri ure dnevno, jih je spletno nadlegovanje doživelo 72 %, med srednješolci pa 62 %. Pri tistih, ki družabna omrežja uporabljajo manj kot eno uro na dan, so deleži bistveno nižji, zlasti v osnovni šoli – 42 %.

Dojemanje in doživljanje spletnega nasilja se razlikujeta tudi glede na spol. Fantje se nanj praviloma odzovejo bolj distancirano ali brezbrižno, včasih tudi z jezo ter mu pogosto ne pripisujejo večjega pomena. Dekleta pa pogosteje poročajo o čustvenih in psiholoških posledicah, kot so zaskrbljenost, sram, občutki nemoči, osamljenost in težave s spanjem. Hkrati del deklet spletno nadlegovanje dojema kot nekaj vsakdanjega. V srednji šoli se te razlike še poglobijo – pri dekletih so negativni občutki izrazitejši, fantje pa še pogosteje poročajo, da spletno nadlegovanje nanje nima večjega vpliva.

»Eh, saj je bila samo šala«

Ena izmed bolj zaskrbljujočih ugotovitev slovenske raziskave je normalizacija nasilja. Zaradi tega nasilje pogosto ostaja neprepoznano ali neprijavljeno, odrasli pa zanj velikokrat sploh ne izvedo. Pri takšnih dogodkih niso pomembni le storilci in žrtve, temveč tudi opazovalci.

Zakaj spletno nasilje ostaja skrito in kam po pomoč?

Mnogi mladi o doživetem nasilju ne spregovorijo zaradi strahu pred posledicami. Skrbi jih, da jih odrasli ne bodo razumeli, da bodo izgubili dostop do telefona ali drugih naprav ali da bodo zaradi razkritja še dodatno izpostavljeni v vrstniški skupini.

Pomembno je, da otroci in mladostniki vedo, da pomoč obstaja in da je dosegljiva. Prvi korak je lahko pogovor z odraslo osebo, ki ji zaupajo – doma ali v šolskem okolju. Moraliziranje, panika ali takojšnje kaznovanje lahko komunikacijo zatrejo in še povečajo otrokovo stisko. Veliko učinkovitejši je miren, podporen pristop, ki temelji na poslušanju, razumevanju in skupnem iskanju rešitev. Ob tem otroka spodbudimo, da shrani žaljiva sporočila ali naredi posnetke zaslona ter da nasilja ne poskuša reševati sam in v afektu.

Dodatno podporo v primeru spletnega nasilja nudijo:

- TOM telefon – anonimna pomoč otrokom in mladostnikom

- TRACeD – svetovalna podpora žrtvam in pričam spletnega nasilja

- Safe.si – nasveti, izobraževalne vsebine in možnosti prijave

- Spletno oko – prijava nezakonitih spletnih spolnih vsebin

V primerih hujših oblik nasilja, groženj ali izsiljevanja je pomembno poiskati tudi pomoč policije.

MiPi priporoča tudi:

- Postaja spletno nasilje med mladimi nova normalnost?

- Izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje

- Happy slapping ali kje so meje spletne zabave?

- Sovraštvo brez meja? Postavi jih ti!