Čas branja: 4 minute

Filmi, serije in druga igrana produkcija so lahko dragoceno izhodišče za pogovor z otrokom o temah, s katerimi se srečuje v vsakdanjem življenju. Tokrat MiPi priporoča ogled evropskega filma Škrat: nov začetek (8+), ki odpira pomembna vprašanja medvrstniškega in spletnega nasilja. Film hkrati prinaša tudi pomembno sporočilo o koristnosti sodobnih tehnologij, kadar so te uporabljane premišljeno in za pravi namen. Ker so pred vrati šolske počitnice, je ogled filma lahko tudi odlična priložnost za kakovostno preživljanja skupnega časa z otroki. Film poiščite pri našem partnerju Kinodvoru ter v drugih kinematografih Art kino mreže.

^{Vir: Kinodvor}

O vsebini

Film pripoveduje zgodbo enajstletne deklice, ki se po mamini smrti težko prilagaja novemu mestu, šoli in življenju z očetom. Ker še vedno verjame v škrate – tudi zato, ker je vanje verjela in ji o njih pripovedovala mama – postane tarča posmeha in izsiljevanja sošolk. Te ji odvzamejo mamin medaljon in kmalu zatem pošljejo videoposnetek z grožnjo, da ga bodo uničile, če jim ne prinese dokaza o obstoju škratov.

Skupaj s sošolcem, prav tako žrtvijo medvrstniškega nasilja, se odpravi v gozd, kjer z nastavljeno pastjo stopita v stik z navidez čisto pravim škratom. Sledi pustolovščina, v kateri se otroka soočita z izzivi, strahovi in nasiljem ter odkrivata pomen poguma, sodelovanja in lastne moči.

Film poleg obravnave izredno aktualnih tem iz vsakdanjega življenja današnjih otrok in mladostnikov ponudi tudi čudovito upodobitev obdobja odraščanja, ko otroci stopajo na pot samostojnosti, hkrati pa še vedno ohranjajo nekatere prvine otroštva – denimo verjetje v obstoj domišljijskih, pravljičnih bitij.

O spletnem nadlegovanju med mladimi

Čeprav je v filmu v ospredju pravljični, domišljijski svet, nič manj pomembno mesto zavzemajo tudi teme prijateljstva, bolečine ob izgubi ter medvrstniškega in spletnega nasilja.

Spletno nadlegovanje zajema različna spletna dejanja, ki škodujejo telesnemu, duševnemu ali čustvenemu stanju posameznika. Otroci in mladostniki so pri tem še posebej ranljivi, saj so lahko na spletu izpostavljeni:

• groomingu (navezovanju stikov za spolne namene z uporabo tehnologije),
• izsiljevanju, manipulaciji in drugim oblikam nasilja.

Nadlegovanje se lahko odvija prek družabnih omrežij, mobilnih naprav, videoiger in drugih digitalnih okolij ter pogosto vključuje žaljenje, grožnje, širjenje neprimernih ali intimnih vsebin ter izključevanje iz vrstniških skupin.

Kam po pomoč, če je otrok žrtev spletnega nasilja?

Če se otrok znajde v stiski zaradi spletnega nasilja, je pomembno, da ne ostane sam in da pravočasno dobi podporo. Prvi korak je pogovor z odraslo osebo, ki ji zaupa – staršem, skrbnikom, učiteljem ali šolsko svetovalno službo.

Pomoč in svetovanje nudijo tudi specializirane organizacije in podporne linije, kot so Safe.si, Arnes in MISSS, kjer so na voljo informacije o varni rabi interneta ter pomoč ob spletnih zlorabah. Podpora je na voljo tudi preko brezplačne telefonske številke TOM telefona, v primeru spolnega nasilja pa lahko prijavo podate tudi na Spletno oko.

V primerih hujših oblik nasilja, groženj ali izsiljevanja je pomembno poiskati tudi pomoč policije. Dokaze – sporočila, posnetke zaslona ali povezave – je priporočljivo shraniti, saj lahko pomagajo pri nadaljnji obravnavi.

Otroku je ob tem ključno zagotoviti občutek varnosti, razumevanja in podpore ter mu jasno sporočiti, da za nasilje nikoli ni kriv sam.

Regulacija za varnejše spletno okolje

Potem ko je Evropska unija sprejela Akt o digitalnih storitvah (DSA), katerega cilj je med drugim zagotoviti varnejše spletno okolje in preprečiti spletno nasilje, je Evropska komisija sredi lanskega leta objavila še Smernice o zaščiti mladoletnih. Namen smernic je ponuditi spletnim platformam konkretna priporočila, kako oblikovati storitve, ki upoštevajo potrebe in ranljivost otrok ter mladostnikov in so varne že po svoji zasnovi. Na voljo je tudi družinam prijazna različica smernic.

Komisija trenutno vodi več preiskav zoper spletne platforme, v katerih preverja, kako si ponudniki prizadevajo zagotavljati, da bodo njihove storitve varne že po svoji zasnovi.  

Medijska in digitalna pismenost ključni veščini

Raziskava »Spletno nadlegovanje med mladimi v Sloveniji«, izvedena med osnovnošolci zadnje triade in srednješolci, potrjuje, da spletno nasilje med mladimi ostaja resen in vse bolj razširjen problem. V prejšnjem letu je vsaj eno obliko spletnega nasilja doživelo več kot 50 % vprašanih, pri čemer delež iz leta v leto narašča.

Opazne so tudi razlike med spoloma: v osnovni šoli je bilo žrtev 51 % fantov in 55 % deklet, v srednji šoli pa 49 % fantov in kar 58 % deklet. Dekleta so hkrati pogosteje izpostavljena tudi spletnemu spolnemu nadlegovanju, kar dodatno opozarja na potrebo po pravočasnem ozaveščanju, podpori in zaščiti mladih v digitalnem okolju.

Tokratni film je lahko tako dragoceno izhodišče za pogovor z otroki o njihovih izkušnjah v šoli in na spletu, o občutkih ob izključevanju ali izgubi ter o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč, če se znajdejo v stiski. Skupni ogled in pogovor po njem odraslim ponujata priložnost, da otrokom prisluhnejo, jih opolnomočijo ter skupaj poiščejo varne in podporne načine soočanja z izzivi odraščanja v digitalnem okolju.

MiPi priporoča tudi:

- Postaja spletno nasilje med mladimi nova normalnost?

- Izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje

- Happy slapping ali kje so meje spletne zabave?

- Sovraštvo brez meja? Postavi jih ti!