Čas branja: 3 minute

Spletne zlorabe Digitalna bližina ni enaka resničnemu zaupanju

Izsiljevanje z intimnimi posnetki (ang. »sextortion«) je ena najhitreje rastočih oblik spletnih zlorab mladih. Vedno več primerov se začne kot običajen pogovor in delitev osebnih podatkov ter fotografij med »vrstniki«, konča pa se z grožnjami, sramom in občutkom popolne izgube nadzora. Hkrati pa novih tveganj ne prinašajo samo storilci – pogosto jim nenamerno pomagamo kar sami, ko osebne podatke in fotografije otrok delimo na spletu.

Napeljevanje in izsiljevanje z intimni posnetki v porastu

Na MiPi-ju smo že pisali o ugotovitvah letnega poročila našega partnerja prijavne točke Spletno oko za obdobje 2023–2024, ki opozarja na porast prijav posnetkov spolnih zlorab otrok, pri katerih storilci mlade najprej spodbudijo k pošiljanju intimnih vsebin, nato pa jih izsiljujejo z grožnjami, razkritjem ali sramotenjem.

Na TOM telefon pokliče veliko otrok

Tudi pri našem drugem partnerju TOM telefonu beležijo naraščajoči trend izsiljevanja z intimnimi posnetki med otroki.

Kot ugotavljajo, je prvi stik storilca z otrokom videti povsem nedolžno. Storilec se predstavi kot žrtvin vrstnik, ustvari občutek zaupanja in bližine, nato pa s premišljenimi manipulacijami otroka prepriča, da mu pošlje intimni posnetek.

Ko storilec enkrat pridobi posnetek, začne otroka izsiljevati. Zahteva dodatne fotografije, včasih denar, pogosto pa žrtev prestraši z grožnjo, da bo posnetek poslal staršem ali vrstnikom.

Umetna inteligenca vas tudi sleče

V času, ko so naša življenja vedno bolj prepletena z uporabo umetne inteligence, se povečujejo tudi tveganja za zlorabo osebnih podatkov in fotografij. Sodobni modeli umetne inteligence lahko resnične otrokove fotografije zelo prepričljivo uporabijo za deepfake posnetke ali ustvarijo gole podobe, ki jih žrtev nikoli ni ustvarila.

Poročilo Spletnega očesa in mednarodni sistemi, kot je CyberTipline, opozarjajo na izrazit porast prijav vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Žrtve se pogosto znajdejo v položaju, ko morajo dokazovati, da posnetki niso resnični, kar oteži iskanje pomoči in poglobi občutke sramu.

Pomislite, preden delite otrokovo fotografijo na spletu?

Čeprav nas pri deljenju ljubkih fotografij otrok običajno vodijo dobri nameni, sharenting ustvarja otrokovo digitalno sled. Ta pa je na spletu dostopna vsem – tudi tistim, ki bi jo lahko zlorabili.

Pred časom je nemški družbeni eksperiment kampanje #ShareWithCare pokazal, kako lahko sodobna tehnologija iz javno objavljenih fotografij ustvari povsem novo odraslo podobo otroka. Sharenting tako postane izhodišče tveganj, ki se lahko v prihodnjih letih prepletajo z manipulacijami storilcev in drugimi oblikami zlorab.

Kako zmanjšati tveganje in kako ukrepati ob zlorabah?

1. Intimnih posnetkov ne delimo z nikomer.

Osebam, ki jih poznamo samo prek spleta, intimnih posnetkov nikoli ne pošiljamo. Najvarneje je, da jih ne pošiljamo nikomur.

2. Ob prvem občutku pritiska takoj prekinemo stik.

Manipulacija se pogosto začne s pohvalami, nadaljuje pa s pritiski grožnjami. Vsak občutek nelagodja je dovolj dober razlog za takojšnjo prekinitev komunikacije.

3. Če pride do izsiljevanja:

• ne pošiljamo novih posnetkov ali denarja,

• shranimo pogovore in vse dokaze,

• se obrnemo na Spletno oko, policijo (113), TOM telefon (116 111) ali zaupanja vredno osebo,

• če je posnetek že na spletu, uporabimo možnost »Take it down«.

Popolne zaščite pred tveganji na spletu ni, lahko pa ustvarimo podporno okolje za mlade. To pomeni, da jim nudimo znanje in razumevanje, da bodo znali preprečiti zlorabo in pravilno ukrepati, če do nje pride. Le tako bodo lahko o svojih izkušnjah spregovorili brez sramu in v primeru zlorabe pravočasno poiskali pomoč.