Čas branja: 2 minuti

Ceno slabih prehranskih politik mladi po vsem svetu plačujejo s svojim zdravjem. Zato so se tudi mladi v Sloveniji odločili, da vzamejo stvari v svoje roke. V teh dneh so predstavili kampanjo »Mladi plačujemo s svojim zdravjem«, v kateri vrstnike spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju bolj zdravih in trajnostnih prehranskih sistemov. Kampanja je del širše globalne pobude »Fix My Food«, ki želi mladim pokazati, kako močno vplivajo oglasi, vplivneži in embalaža na njihove prehranske odločitve, ter jih osvestiti, da imajo pravico do zdravega okolja. Podpreti jih je mogoče z oddajo glasu podpore.

Pobuda topi globalne sladkorne meje

Kampanji se v njeni slovenski različici »Za zdrav življenjski slog otrok in mladih v Sloveniji« pridružujejo mladi iz vse Slovenije. Projekt pod okriljem Ministrstva za zdravje izvaja UNICEF v sodelovanju z Evropsko komisijo ter s finančno podporo Evropske unije.

Mladi so se v okviru kampanje srečevali na dogodkih in delavnicah ter sodelovali v anketi U-Report Slovenija.

Raziskava UNICEFA izpostavlja, da so mladi močno izpostavljeni oglaševanju živil z visoko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob (ang. HFSS), zlasti v digitalnem okolju, kjer je oglase še težje prepoznati. Večina mladih meni, da takšno oglaševanje vpliva na njihove prehranske izbire in normalizira nezdrave navade, hkrati pa poudarjajo, da sami nimajo dovolj moči, da bi se mu učinkovito uprli.

Deset zahtev za spremembo prehranskega okolja

Odgovornost za zdravje ne more ostati le na ramenih mladih. Zato so s skupnimi močmi oblikovali deset zahtev na treh ključnih področjih za izboljšanje prehranskega okolja, ki so jih predali Ministrstvu za zdravje.

1. Regulacija: manj zavajanja, več zaščite

- Mladi zahtevajo učinkovitejši nadzor nad oglaševanjem, zlasti v okoljih, kjer se najpogosteje zadržujejo.

- Zavzemajo se za omejevanje oglaševanja nezdravih živil na javnih mestih, prireditvah in v okolici šol ter za uvedbo jasnih, preglednih in nadzorovanih označb, kot je NutriScore.

- Poudarjajo tudi pomen ozaveščanja javnosti o oglaševalskih praksah, ki vplivajo na prehranske odločitve.

2. Dostopnost: zdrava izbira mora biti tudi najlažja izbira

- Med zahtevami je tudi vidnejša postavitev zdravih živil na trgovskih policah, umik nezdravih izdelkov iz neposrednega dosega otrok ter večja dostopnost lokalno pridelane hrane.

- Posebno pozornost namenjajo šolski in študentski prehrani ter opozarjajo, da trenutni sistem pogosto spodbuja izbiro hitre in nezdrave hrane. Srednje šole naj pri tem sledijo standardom šolske prehrane, ki že veljajo v osnovnošolskem izobraževanju.

3. Izobraževanje: znanje kot temelj odgovorne prehranske izbire

- Mladi poudarjajo, da brez znanja ni mogoče pričakovati odgovornih odločitev.

- Zavzemajo se za več ozaveščanja o vplivu prehranskega okolja ter za vključitev medijske pismenosti v šolski kurikulum, da bi znali prepoznati oglaševanje, razumeli delovanje algoritmov in kritično presojali sporočila, ki jih nagovarjajo.

Vas zanima več? MiPi vam pomaga poiskati odgovore na naslednja vprašanja:

- Zakaj se tako težko upremo nakupu izdelka iz dobre reklame?

- Katera država je z javnih avtobusov odstranila oglase z nezdravo prehrano?

- Pri katerih letih mladi postanejo zreli potrošniki?

- Kako mlade pred oglaševanjem nezdrave prehrane zaščitimo tam, kjer je najbolj potrebno, na spletu?