Ali veste, da lahko programe radijskih postaj v Sloveniji že skoraj desetletje spremljamo tudi v digitalni obliki? Prvo omrežje s tehnologijo DAB+ je pri nas začelo oddajati septembra 2016, danes pa so aktivna že štiri omrežja, v katerih se razširja več kot 50 radijskih programov. Večina programov sicer hkrati oddaja tudi analogno na FM-frekvencah, nekatere pa je mogoče poslušati zgolj na DAB+.
Foto: Wikipedia
Kaj pomeni DAB+ in katere so njegove prednosti?
Kratica DAB pomeni digitalno oddajanje zvoka (ang. Digital Audio Broadcasting), plus pa pomembno nadgradnjo prvotne tehnologije DAB, ki je imela svoje začetke že v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat zaradi slabše kakovosti zvoka nikjer ni zares zaživela.
Ključna značilnost DAB+ je, da se signal od oddajnikov do radijskih sprejemnikov v celoti prenaša v digitalni obliki. Frekvenca je dodeljena posameznemu omrežju (multipleksu) in ne programu, zato lahko v enem omrežju hkrati oddaja med 15 in 20 radijskih postaj. Program na DAB+ lahko poiščemo poimensko, ne da bi poznali njegovo frekvenco.
DAB omogoča tudi boljšo kakovost zvoka brez šumov, zaradi oddajanja več programov na enem multipleksu pa je precej več prostora za nove programe. Poleg tega omogoča boljšo pokritost signala, kar je še posebej dobrodošlo pri poslušanju radia v avtomobilu in na redko poseljenih območjih.
Poleg prenosa zvoka DAB+ omogoča tudi dodatne storitve – tekstovna in slikovna sporočila v zvezi s predvajanim programom, elektronski programski vodič, prometne in vremenske informacije v obliki dodatnih tekstovnih ali slikovnih sporočil.
Tehnologija DAB+ v Sloveniji še ne napoveduje opustitev FM-oddajanja
V Sloveniji so razpoložljive FM-frekvence v veliki meri že zasedene, zaradi česar prostora za nove programe skoraj ni več. Za zdaj kaže, da bo razvoj digitalnega in analognega radia tekel vzporedno, saj so poslušalci v veliki meri še vedno navezani na FM in tudi zanimanje za peščico preostalih FM-frekvenc med izdajatelji ostaja visoko.
Dostopnost kot pomembna prednost
Tehnologija DAB+ omogoča univerzalen dostop – kar pomeni, da imajo vsi uporabniki, ne glede na svojo lokacijo, dohodek ali digitalno pismenost dostop do kakovostnih informacij, izobraževalnih in zabavnih vsebin ter javnih storitev. Model brezplačnega oddajanja (ang. Free-to-air) zagotavlja nacionalno, regionalno in lokalno mešanico vsebin, ki je privlačna za poslušalce.
Okolju prijazna tehnologija
Številne študije kažejo, da prizemna omrežja – DAB+, DTT, FM – zagotavljajo veliko programsko pestrost z bistveno manjšo porabo energije in ogljičnim odtisom kot druge tehnologije. Model oddajanja prav tako zagotavlja stabilno kakovost sprejema ne glede na število uporabnikov.
Izzivi za tehnologijo DAB+
Čeprav je kakovost zvoka ena glavnih prednosti DAB+, pa je ta lahko hkrati tudi slabost. Radijski programi imajo možnost izbire, s kakšno bitno hitrostjo bodo oddajali, in ker nižja bitna hitrost pomeni tudi nižje stroške oddajanja, se pogosto odločijo za prenizko, zaradi česar je kakovost zvoka slabša.
Poleg tega DAB+ omogoča tudi slabše sprejemanje signala v zgradbah, še posebej pri cenejših sprejemnikih, ki so slabše kakovosti. Boljši sprejemniki so bolj odporni na konstrukcijske ovire in elektromagnetne motnje, ki slabijo signal v zgradbah. Rezerve za boljši sprejem signala DAB+ tako v avtomobilu kot doma pa so marsikje tudi v izboljšani pokritosti mreže oddajnikov.
DAB+ v Sloveniji
Na DAB+ se trenutno razširja 57 radijskih programov, pričakovati je, da se bo njihovo število v prihodnosti še povečalo. Enajst od teh je mogoče poslušati zgolj na DAB+, vsi ostali pa vzporedno oddajajo tudi na FM-frekvencah.
Trenutno na DAB+ v Sloveniji oddaja:
• 16 programov v nacionalnem omrežju R1,
• 25 programov v nacionalnem omrežju R2, ki je razdeljeno na dva dela (Vzhod in Zahod),
• 2 programi v lokalnem omrežju R3 in
• 14 programov v nacionalnem omrežju R4.
Pomen tehnologije DAB+ za medijsko pluralnost
Večina radijskih programov v Sloveniji se že razširja v omrežjih DAB+. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS zato trenutno nove pravice za oddajanje podeljuje predvsem novim programom, ki se še ne razširjajo ne na FM-frekvencah ne v omrežjih DAB+.
Agencija je na zadnjem javnem razpisu podelila pravice za razširjanje na DAB+ 24 radijskim programom – med njimi 16 novim programom. V načrtu so že prihodnji razpisi za nove programe, kar omogoča vsem izdajateljem možnost razširjanja svojih programov na DAB+.
Bogate možnosti za oddajanje omogoča prav tehnologija DAB+, ki skorajda nima omejitev pri številu programov, ki lahko oddajajo v različnih omrežjih. S tem imajo poslušalci večjo izbiro, kateri program bodo poslušali, kar ima za posledico tudi izboljšano medijsko pluralnost.
Radio – tehnološko zastarel izum v moderni preobleki
Foto: Freepik
Čeprav radio sodi med najzanesljivejše medije v kriznih razmerah, sodobni radijski programi z uspešnim prilagajanjem današnjim trendom poslušanja privabljajo veliko poslušalcev vsak dan. V mnogih evropskih državah je DAB+ že prevladujoča tehnologija poslušanja radia, v nekaterih pa celo že ugašajo FM-oddajnike, s čimer se zaključuje prehod na novo tehnologijo.
Radijski programi javnih servisov v veliki večini evropskih držav sodijo med najbolj zaupanja vredne množične medije. Radio kot reguliran medij zagotavlja odgovorno medijsko poročanje ter pomembno zaščito pred lažnimi novicami in sintetičnimi mediji.
Ne zamudite: Avdiofestival v izvedbi RTV Slovenija v eter prinaša vse sodobne radijske trende, odstira prihodnost radia ter ga sooča s trenutnimi izzivi. Program in prijava sta na voljo tukaj.
Radio danes ostaja priljubljeno sredstvo za poslušanje glasbe in pridobivanje informacij, s čimer je zagotovo tudi pomemben gradnik medijske in informacijske pismenosti uporabnikov. DAB+ poslušalcem omogoča večjo izbiro med radijskimi postaji in pomembno krepi programsko raznovrstnost. Z digitalizacijo in novimi radijskimi oblikami – podcasti – odgovarja tako na nekatere izzive sodobne družbe kot tudi na pomanjkljivosti analognega radia.