Čas branja: 4 minute

Ob dnevu varne rabe interneta 2026, ki smo ga letos obeležili 10. februarja, je Evropska komisija predstavila Akcijski načrt proti spletnemu medvrstniškemu nasilju. Z načrtom želi okrepiti zaščito otrok in mladih ter zagotoviti varnejše digitalno okolje za njihovo učenje, druženje in ustvarjanje.

^{Foto: Freepik}

97 % mladih v EU uporablja internet vsak dan

Digitalna preobrazba je v zadnjih letih temeljito preoblikovala družbo ter otrokom in mladim odprla številne nove priložnosti za učenje, ustvarjanje in razvoj kompetenc.

Podatki Eurostata razkrivajo, da 97 % mladih v Evropski uniji internet uporablja vsak dan. Za mlade med 15. in 24. letom starosti so družabna omrežja postala osrednji vir informacij – uporablja jih 65 % vprašanih.

Prek orodij umetne inteligence, videoiger, aplikacij za sporočanje in različnih spletnih skupnosti se mladi povezujejo, sodelujejo ter aktivno soustvarjajo digitalni prostor.

Spletne platforme prinašajo tudi tveganja

Spletne platforme mladim odpirajo številne priložnosti, hkrati pa prinašajo tudi resna tveganja. Med najpogostejšimi so:

– spletno nasilje,

– zasvojljivi algoritmi,

– nevarni spletni izzivi,

– izpostavljenost spletnim plenilcem,

– vsebine, ki spodbujajo samopoškodovanje.

Spletno nasilje se pojavlja na družabnih omrežjih, v aplikacijah za sporočanje, na platformah za igranje iger in v drugih spletnih okoljih. Zaradi svoje razširjenosti predstavlja eno ključnih tveganj za varnost otrok in mladostnikov na spletu v Evropi.

Na resnost problematike opozarjajo tudi evropski centri za varnejši internet – spletno nasilje je bilo v zadnjih petih letih najpogostejša tema klicev na njihove številke za pomoč in predstavlja 14 % vseh prejetih klicev.

Zato je nujno, da krepimo preventivo, medijske in digitalne kompetence ter odprt dialog med mladimi, starši in strokovnjaki ter skupaj ustvarjamo varnejše spletno okolje.

Akcijski načrt proti spletnemu medvrstniškemu nasilju

Ker je preprečevanje spletnega nasilja ena izmed prednostnih nalog Komisije, je ta kot odziv na naraščajoče izzive v digitalnem okolju ter jasne pozive državljanov in mladih k odločnemu ukrepanju sprejela poseben akcijski načrt.

Pobuda je usmerjena v krepitev varnega in spodbudnega spletnega prostora za otroke in mlade. Otrokom, staršem, skrbnikom ter strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju zagotavlja konkretna orodja za prepoznavanje, prijavo in preprečevanje spletnega nasilja. Poseben poudarek namenja razvoju zdravih in odgovornih digitalnih navad že v zgodnjem otroštvu, saj je prav preventiva ključna za zmanjševanje tveganj, preprečevanje incidentov ter dolgoročno krepitev ozaveščenosti o varni rabi medijskih vsebin in digitalnih tehnologij.

Od preventive do učinkovitih orodij za prijavo

Načrt temelji na treh ključnih stebrih, katerih skupni cilj je krepitev zaščite duševnega zdravja otrok in mladih v digitalnem okolju:

– usklajen evropski pristop k zaščiti, ki zagotavlja enotne standarde, jasne odgovornosti ter učinkovito izvajanje zakonodaje na ravni držav članic;

– sistematična preventiva in ozaveščanje, usmerjena v razvoj varnih, odgovornih in kritičnih digitalnih navad že od zgodnjega otroštva;

– učinkoviti mehanizmi za prijavo in podporo, ki prizadetim, pričam in skrbnikom omogočajo dostopne, zaupanja vredne in pravočasne poti do pomoči.

Komisija države članice poziva k oblikovanju celovitih nacionalnih politik proti spletnemu nasilju, ki bodo temeljile na enotnem razumevanju pojava in primerljivih standardih ukrepanja. Hkrati napoveduje doslednejše izvajanje in nadzor nad že obstoječo zakonodajo.

Komisija bo zagotovila tudi nabor konkretnih orodij, razvitih v sodelovanju z otroki, starši, skrbniki ter strokovnjaki z različnih področij. Namen teh rešitev je prizadetim osebam, pričam in skrbnikom omogočiti jasne, zaupanja vredne in dostopne poti za prijavo zlorab ter zagotoviti pravočasno in ustrezno podporo.

Dodatno bo podprta uvedba enotne aplikacije za spletno varnost v vseh državah članicah, ki bo omogočala enostavno prijavo nasilja, varno shranjevanje dokazov ter neposreden dostop do informacij in strokovne pomoči.