Čas branja: 3 minute

Digitalne storitve in izdelki so ob nakupu ali sklenitvi naročnine pogosto hitri, pregledni in uporabniku prijazni. A sčasoma začne njihova kakovost skoraj neopazno upadati. Ta pojav, ki ga označujemo z izrazom »enšitifikacija«, ni naključen – gre za načrtno prakso, s katero ponudniki digitalnih storitev vse pogosteje sledijo predvsem cilju maksimiranja dobička.

^{Foto: Canva}

Storitev ostane ista, logika se spremeni

Ker ga uporabniki pogosto spregledamo, izpostavljamo nekaj značilnih znakov takšnega slabšanja spletnih storitev:

- več oglasov,

- slabši oziroma manj relevantni rezultati iskanja,

- doplačila za funkcionalnosti, ki so bile prej osnovne

- vsiljiva priporočila in vsebine,

- nepregledne ali zapletene nastavitve,

- slabša ali težje dostopna podpora uporabnikom.

Ko storitev postane del našega vsakdana, je ne moremo zlahka zapustiti

Enšitifikacijo si najlažje privoščijo velike in uspešne digitalne storitve, zlasti tiste, ki so za številne uporabnike postale skoraj nepogrešljive. Ko želi posameznik storitev zamenjati, hitro ugotovi, da na sorodnih platformah niso prisotni njegovi prijatelji, sodelavci ali stranke, da podatkov ni mogoče preprosto prenesti ter da bi z odhodom izgubil tudi dostop do kupljenih vsebin in navad, ki jih je gradil več let.

Raziskovalci to povezujejo z ujetostjo uporabnikov in poslovnih partnerjev v isti ekosistem. Ko platforma doseže tak položaj, se razmerje moči spremeni: ni več najpomembneje, da je storitev čim bolj kakovostna in prijazna do uporabnika, temveč da ga čim dlje zadrži, usmerja in čim učinkoviteje monetizira. Uporabnik pri tem ne izgubi vsega naenkrat – izgublja postopoma: nekaj preglednosti, nekaj nadzora, nekaj izbire in nekaj časa.

Kako nas varuje zakonodaja?

^{Foto: Canva}

Uporabniki v Evropski uniji vendarle nismo povsem brez zaščite. Pred zavajajočimi in agresivnimi poslovnimi praksami nas med drugim varujejo pravila o nepoštenih poslovnih praksah.

Evropska komisija hkrati opozarja, da digitalno okolje prinaša nove oblike manipulacije, ki jih obstoječa zakonodaja ne zajame vedno dovolj učinkovito. Zato za leto 2026 napoveduje Akt o digitalni pravičnosti (Digital Fairness Act – DFA), s katerim želi nasloviti številne škodljive digitalne prakse:

- temne vzorce,

- zasvojitveno oblikovanje,

- nepošteno personalizacijo in

- zavajajoče vplivnostno trženje.

Pomemben del zaščite uporabnikov prinaša tudi Akt o digitalnih storitvah (DSA). Ta od spletnih platform zahteva več preglednosti pri oglasih in delovanju priporočilnih sistemov.

Uporabniki morajo prejeti jasnejša pojasnila, zakaj vidijo določeno vsebino ali oglas, zelo velike platforme (VLOP) pa morajo zagotoviti tudi vsaj eno možnost priporočanja vsebin, ki ne temelji na profiliranju.

Organizacije za zaščito potrošnikov opozarjajo

Ko se takšni vzorci slabšanja storitev začnejo kopičiti, ne govorimo več zgolj o neprijetni uporabniški izkušnji, temveč o sistemski spremembi logike delovanja storitev.

Na to je konec februarja opozorila tudi naša partnerica, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). V javnem pozivu so izpostavili:

- porast goljufivih oglasov na Facebooku in Instagramu,

- manj natančne rezultate iskanja,

- plačevanje za funkcionalnosti, ki so bile nekoč samoumevne ter

- uporabniško podporo, ki jo vse pogosteje nadomeščajo klepetalni roboti.

MiPi svetuje

Če imate občutek, da spletna storitev ni več tako pregledna, uporabna ali prijazna kot nekoč, to pogosto ni naključje. Enšitifikacije sami ne moremo ustaviti, lahko pa zmanjšamo njen vpliv na svojo digitalno vsakdanjost. Kaj se splača narediti že danes?

- Preglejte oglasne in zasebnostne nastavitve.

- Izvozite najpomembnejše podatke.

- V brskalniku namestite zaščito pred sledilci.

- Za vsaj eno pomembno digitalno storitev poiščite alternativo.

Več kot imamo možnosti izbire in lažje kot lahko prehajamo med storitvami, manj manevrskega prostora imajo velike platforme za poteze, ki koristijo predvsem njim, ne pa uporabnikom.