Dan varne rabe interneta, ki ga letos obeležujemo 6. 2. 2024, bo tokrat namenjen temi spletnega nasilja. Spletno okolje nas zbližuje, a cena te pogosto tudi anonimne oziroma za izmišljenim obrazom skrite bližine drugega je v nekaterih primerih lahko zelo visoka. Različne oblike spletnega nasilja predstavljajo velik dejavnik tveganja pri njegovi uporabi. Pomisli, ali je tvoje obnašanje v realnem življenju enako tistemu na spletu? Poznaš koga, ki trpi zaradi spletnega nasilja ali si celo sam njegova žrtev? – ustavi, prepreči, pomagaj sebi in drugemu!
O dnevu varne rabe interneta
V približno 180 državah iz celega sveta vsako leto v torek v drugem tednu februarja praznujemo dan varne rabe interneta. Na šestih od sedmih celin je vsako leto organiziranih na stotine dogodkov z namenom dviga ozaveščenosti o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet Better Internet for Kids. Pri nas v tej mreži deluje Center za varnejši internet in točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
Letošnji dan varne rabe interneta je posvečen spletnemu nasilju, ki predstavlja velik izziv za vse, še posebej pa za mladostnike. Med njimi je močno razširjeno medvrstniško spletno nasilje, s katerim se v vsakodnevnem življenju težko pravilno soočajo. Težave so se še poglobile tudi s povečano uporabo spleta in družbenih omrežij med in po pandemiji covida-19. Predvsem pa danes skrbi razrast pomanjkanja empatije med mladostniki, pa tudi v družbi nasploh, ko se nasilna dejanja dojemajo kot šala ali oblika zabave, ob tem pa se povzročitelji ne zavedajo, da žrtvi povzročajo stisko. Mladostniki so danes pogosto tudi mnenja, da si je žrtev sama kriva za nasilje, ki se ji dogaja.
Happy slapping – oblika spletnega nasilja za zabavo, kjer se akt nasilnega dejanja sprva zgodi v realnem okolju, zato da bo posnetek objavljen na spletu.
Kaj je spletno nasilje?
Spletno nasilje pomeni vsako zlonamerno in ponavljajočo se uporabo informacij ter komunikacijske tehnologije z namenom, da bi drugemu škodovali, ga ponižali, dražili, zasmehovali, grozili oziroma ga na katerikoli drug način prizadeli. Ponavadi gre za dejanja v obliki:
- anonimnih sporočil,
- deljenja posnetkov brez privolitve,
- sovražnega govora ali žaljenja, na primer na način razširjanja nasilnih in žaljivih komentarjev,
- spodbujanja skupinskega sovraštva,
- spodbujanja nasilnih napadov na zasebnost kot na primer: javno objavljanje osebnih podatkov ali celo prevzem identitete žrtve, vdora na zasebno elektronsko mesto, npr. elektronska pošta, profil na družbenem omrežju, vdor v spletne učilnice in sestanke,
- ustvarjanje spletnih mest, ki vsebujejo besedila ali slike na račun norčevanja iz druge osebe,
- zalezovanja, nadlegovanja, izsiljevanja, na primer prek neposrednega sporočanja ali elektronske pošte,
- spolnega zapeljevanja ali nadlegovanja.
Tudi izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje.
Pomni: Nasilje je vse tisto, kar žrtev dojema kot nasilje!
Dejstva: spletno nasilje med slovenskimi mladostniki
- 49 % osnovnošolcev in 55 % osnovnošolk ter 54 % srednješolcev in 64 % srednješolk je doživelo vsaj eno obliko spletnega nasilja.
- 64 % srednješolcev meni, da so ljudje na internetu bolj nesramni in zlobni kot v živo.
- Izključenost iz skupine sošolcev na družbenem omrežju in norčevanje iz njih na spletu sta najpogostejši obliki spletnega nasilja.
- Blažje oblike spletnega nasilja, kot je na primer žaljenje, pogosto niso razumljene kot nasilje, čeprav so mladostniki ob tem prizadeti in se počutijo slabo.
Medvrstniško nasilje (angleško: bullying) je namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom.
Vsi smo odgovorni
Spletnega nasilja v kakršnikoli obliki ne smemo tolerirati. Čeprav se kultura tolerance, empatije in sprejemanja drugega začne doma, pa je danes vpliv medijev in spleta na otroke in mladostnike tako velik, da ga nikakor ne smemo zanemariti. Prav otroci zaradi svoje neizkušenosti in časa, ki ga preživijo na spletu, predstavljajo še posebej ranljivo skupino. Tako starši na primarnem nivoju, kot tudi šole in učitelji imajo zato pomembno vlogo pri obravnavi spletnega nasilja, saj skozi svojo vzgojno vlogo vplivajo na odnos mladostnikov do spletnega nasilja in vrstnikov. Pri tem pa ne sme iti zgolj za ozaveščanje otrok o spletnih tveganjih, v katerih se lahko sami znajdejo v vlogi žrtve, pač pa tudi za nujno vzgojo otrok v empatične posameznike, ki bodo na spletu spoštovali drugega in ne bodo sami izvajali nasilnih dejanj.
S tem ko otrokom omogočimo dostop do spleta, moramo kot starši nujno opraviti še drug, celo pomembnejši del naloge. Otroke moramo učiti prepoznavati spletna tveganja, enako pomembno pa jih tudi naučiti, kako se na spletu obnašati. In katere so tiste ključne zmogljivosti, ki bodo otroku služile kot smerokaz, da bo lahko izkoristil vse priložnosti, ki jih ponujajo tehnologije in splet? S čim jih krepimo in kako jih dosežemo?
Za začetek začnimo na začetku:
1. Pogovor. Z otrokom se redno pogovarjamo o njegovih aktivnostih na spletu.
2. Spoštovanje. Otroka spodbujamo k ustvarjanju trdnih in spoštljivih odnosov.
3. Meje. Otroku določimo jasne meje, pri katerih vztrajamo.
4. Kritična misel. Otroka spodbujamo k lastnemu kritičnemu razmišljanju.
5. Odpornost. Otroka pripravimo na zunanji svet, tako da se bo znal upreti nasilju in reči ne sovraštvu.
Kako lahko prispevaš k spletnemu okolju brez nasilja?
1. Ne širi – vedno premisli, preden storiš karkoli na spletu. Tudi če deliš nasilno spletno vsebino zgolj s svojim prijateljem za zabavo, s tem pomagaš širiti nasilje nad drugim.
2. Ne sodeluj – pred klikom, komentarjem oziroma delitvijo se vedno vprašaj, ali bi tvoje dejanje lahko prizadelo drugega. Svoje samopotrditve oziroma vključenosti v skupino ne dosegaj na račun drugega.
3. Priznaj napako in se opraviči – tudi če si (ne)namerno prizadel drugega, pokaži, da se zavedaš prizadejanih posledic svojega ravnanja in se opraviči. Nikoli ni prepozno.
4. Pomagaj – prisluhni žrtvi spletnega nasilja in ji nudi oporo. Nikoli ne veš, kdaj boš sam v njeni koži.
5. Prijavi – vedno si lahko ti tisti, ki bo prekinil spletno nasilje, bodisi tako, da ga prijaviš prek prijavnih obrazcev posamezne spletne storitve, bodisi tako, da se obrneš na katero od prijavnih mest oziroma primer prijaviš policiji.
6. Spoštuj drugačnost – neguj sposobnost vživljanja v drugega in njegovo drugačnost. Pomisli, kdaj si bil nazadnje »drugačen«, kako si se takrat počutil?
7. Pogovarjaj se z odraslimi in vrstniki – poišči pomoč pri usposobljenih strokovnjakih in organizacijah.
Kam se obrniti po pomoč?
Te kdo nadleguje, ustrahuje, ti grozi ali te trpinči prek spleta? Morda zahteva tvoje gole fotografije ali te izsiljuje z objavo? Če si se znašel v stiski in si sam žrtev spletnega nasilja ali pa poznaš koga, ki ga nadlegujejo prek spleta, lahko poiščeš brezplačno pomoč na spletni platformi TRACed, kjer se lahko anonimno pogovoriš s strokovnjaki, ali pokličeš na brezplačno telefonsko številko TOM telefona na 116 111. V primeru spolnega nasilja dejanje prijavi na Spletno oko.
Poglej in preberi – bodi ozaveščen
Čeprav se bo ob dnevu varne rabe interneta, kot tudi v mesecu februarju dogajalo veliko stvari, smo v nadaljevanju zbrali nekaj dogodkov in vsebin, ki jim velja nameniti pozornost. Pomembno je namreč, da znaš prepoznati različne oblike spletnega nasilja in tveganj, ki lahko do njega vodijo. Morda razmisliš tudi o svojih dejanjih na spletu in prepoznaš tudi takšna, ki morda res nimajo namena škodovati drugemu, se pa ta oseba lahko ob njih počuti prizadeto. In hej, ne pozabi vprašati prijatelja, kako se počuti danes.
1. Safe.si – dogodki v februarju 2024
Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si so pripravili veliko aktivnosti, ki se bodo odvijale preko celega februarja. Pobrskaj na njihovi spletni strani tudi za različnimi uporabnimi gradivi, ki so jih pripravili za ta namen. Izid priročnika »Spletno nasilje: prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje«, ki je namenjen šolam, bo pospremila konferenca, 14. 2. 2024. Na konferenci bodo osvetlili problematiko spletnega nasilja in predstavili, kako naj šole ukrepajo in kako naj pri tem sodelujejo s policijo, centri za socialno delo in starši. Priročnik prinaša praktične nasvete, kako naj šole obravnavajo posamezne primere spletnega nasilja. Na dogodek se lahko prijaviš tu.
2. Digitalno varni: od 1. do 10. 2. 2024 na RTV Slovenija
Na sporedu in drugih kanalih ter spletnih mestih javnega servisa bodo predvajane številne oddaje o varni rabi interneta. V televizijskih, radijskih in spletnih vsebinah bodo opozorili na aktualna in pereča vprašanja v družbi, povezana z uporabo naprav z zasloni in interneta. Oddaje so namenjene otrokom, mladostnikom, učiteljem, staršem in starejšim. RTV Slovenija želi z njimi spodbuditi vsakega izmed nas k razmisleku in osveščanju o pomenu varne rabe interneta ter odgovorni uporabi sodobnih tehnologij. Več o vsebinah in njihovi dostopnosti si lahko prebereš tu.
3. Beri MiPi in vedel boš več
Pobrskaj med prispevki na portalu MiPi in odkrij še več o spletnem nasilju:
• Spletno nasilje med mladimi
• Izključitev prijatelja iz spletnega socialnega kroga je nasilje
• Happy slapping ali kje so meje spletne zabave
• Dan kulture nenasilja in strpnosti
Preberi tudi, na kakšen način nova evropska regulativa, kot na primer Akt o digitalnih storitvah (DSA), uvaja številne ukrepe za zaščito končnih uporabnikov spletnih platform in digitalnih storitev in kako lahko njihovi ponudniki pomembno zmanjšajo tveganja na spletu, prispevajo k opolnomočenju uporabnikov in s tem k varnejšemu spletnemu okolju za vse.
Aktualno: Spletne platforme z več novimi ukrepi za zagotovitev spletne varnosti, predvsem za zaščito otrok.
Koristne povezave:
• https://safe.si/novice/dan-varne-rabe-interneta-2024-spletno-nasilje-je-velik-izziv-za-vse
• Safe.si raziskava 2022: Vpliv interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov
• Raziskava TRACeD o spletnem nasilju zaradi spola
• Odklikni raziskava o spletnem nadlegovanju med mladimi v Sloveniji