Umetna inteligenca je močno poenostavila ustvarjanje podob, posnetkov, glasov, memov, parodij in drugih zabavnih spletnih vsebin. Za njihovo pripravo pogosto ni več potrebno posebno tehnično znanje, temveč zadostuje že kratek opis, nekaj klikov in dostop do enega izmed številnih orodij generativne umetne inteligence.
Takšne vsebine so lahko ustvarjalne, duhovite in povsem neškodljive. Lahko nam celo pomagajo, da se o aktualnih temah pogovarjamo na bolj sproščen način. Prav njihova lahkotnost pa je tudi razlog, da jih pogosto spremljamo manj pozorno kot novice in druge medijske vsebine.
To postane posebej pomembno, kadar umetno ustvarjena vsebina posnema resnične ljudi, znane osebnosti, glasove, dogodke ali medijske formate. Tudi kadar namen ni zavajanje, lahko takšne vsebine vplivajo na to, kako razumemo dogajanje okoli sebe.
Pri takšnih vsebinah tveganje ni vedno v tem, da jim uporabnik v celoti verjame. Dovolj je že to, da vsebina okrepi določen vtis, stereotip ali dvom.
Že v letu 2024 so se UI-vsebine v več evropskih državah močno povečale, ponekod tudi za več kot 100 odstotkov. To kaže, da se tehnologije, ki so bile sprva povezane predvsem z znanstvenim in tehnološkim napredkom, vse pogosteje uporabljajo tudi za zabavo, spletne prevare in širjenje dezinformacij.
Novejši podatki kažejo, da se trend porasta UI vsebin nadaljuje, med drugim pri deepfake vsebinah, vse bolj zaskrbljujoče pa tudi pri zlorabah podob otrok.
Kaj lahko naredimo uporabniki?
Namenimo sporočilu vsebin malo več pozornosti in si zastavimo nekaj preprostih vprašanj:
- kdo je vsebino ustvaril,
- ali je jasno označena kot vsebina, ustvarjena ali spremenjena z umetno inteligenco,
- kaj je poenostavljeno,
- kakšen odziv želi pri nas doseči ter
- komu koristi, če vsebino delimo naprej.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.