Čas branja: 4 minute
Mladi danes do informacij vse pogosteje dostopajo prek vplivnežev na TikToku, Instagramu in YouTubu. Ti zanje niso le vir novic, temveč sogovorniki, ki delujejo pristno, osebno in neposredno. Namesto klasičnega formalnega poročanja, ki temelji na objektivnosti in preverjenih virih, raje prisluhnejo interpretaciji skozi osebno izkušnjo – skoraj kot v pogovoru s prijateljem. To odpira ključno vprašanje: kakšna je vloga tradicionalnega novinarstva v takem okolju? Kako naj mediji ohranijo profesionalne standarde, hkrati pa nagovorijo generacijo, ki večji pomen kot avtoriteti pripisuje avtentičnosti in načinu podajanja vsebin?
Foto: Freepik
Spremenjene gledalske navade …
37 % mladih se informira prek vplivnežev. Dojemajo jih kot bolj dostopne, pristne in zanesljive. Z njimi se lažje poistovetijo kot z vsebinami tradicionalnih medijev. To jih pomembno razlikuje od starejših generacij, ki še vedno dajejo prednost profesionalnosti in verodostojnosti.
Trendom se pospešeno prilagajajo tudi uveljavljeni mediji, ki vse bolj razvijajo osebne blagovne znamke novinarjev ali vključujejo vplivneže. Gre za premik k t. i. osebnostnemu novinarstvu (ang. talent-driven journalism).
Po raziskavi Pew kar 77 % vplivnežev nima novinarske izobrazbe ali povezav z novinarskimi organizacijami. To pomeni, da pogosto ne sledijo strogim standardom preverjanja informacij, ki veljajo v profesionalnem novinarstvu. Hkrati narašča zanimanje za sodelovanje z ustvarjalci z močno osebno blagovno znamko in prepričljivim nastopom pred kamero, kar predstavlja izziv za novinarje, ki niso nujno pripravljeni prevzeti vloge izpostavljenih obrazov na družabnih omrežjih.
… in vrednote mladih
Podobne premike opažamo tudi na ravni digitalne kulture zaupanja.
Generacija Z (13–28 let) bolj zaupa posameznikom, ki jih spremlja v realnem času in skozi neposredne interakcije, kot pa institucijam in formalnim oblikam komuniciranja.
Foto: Freepik
Zato ne preseneča priljubljenost aplikacij, kot je BeReal, ki svojo privlačnost gradijo na spontanosti, nefiltriranih trenutkih in neposrednosti – v nasprotju s skrbno filtriranimi podobami, značilnimi za večino drugih družabnih omrežij.
Raziskovalci ugotavljajo, da spletne platforme danes prevzemajo vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju in posredovanju družbenih norm, vrednot in pričakovanj. Vlogo, ki sta jo tradicionalno opravljali predvsem družina in šola kot primarni socialni okolji mladih, kjer se gradita občutek pripadnosti in zaupanje.
Trk svetov: tradicija proti novim trendom
Kodeks novinarjev Slovenije jasno določa, da morajo biti informacije verodostojne, preverjene in predstavljene v javnem interesu. Novinarje zavezuje k odgovornemu preverjanju virov, spoštovanju resnice ter etičnemu ravnanju, ki presega osebne ali komercialne interese.
Profesionalno novinarstvo temelji na natančnosti, nepristranskosti in doslednem upoštevanju etičnih standardov, saj le tako lahko opravlja svojo vlogo četrte veje oblasti – nadzor nad delovanjem družbenih struktur in zaščito javnosti pred zlorabami moči.
Od informativnih vsebin na televiziji in radiu zato pričakujemo jasen, strukturiran in časovno umeščen pregled aktualnega dogajanja, podprt z dejstvi in brez izrazitega subjektivnega komentarja.
Za mlajše generacije pa takšna forma pogosto deluje oddaljeno in manj privlačno v primerjavi z dinamiko družabnih omrežij. Ta sicer ponujajo večjo dostopnost in neposrednost, vendar hkrati prinašajo tudi tveganja: širjenje dezinformacij, manipulacijo vsebin ter vprašanja zanesljivosti umetne inteligence in netransparentnega delovanja algoritmov.
S tehnologijo še korak dlje
Možen odgovor na razkroj novičarskega okolja, kot ga poznamo, ponujajo nove tehnologije. Med njimi izstopa spremljanje novic prek navidezne resničnosti (ang. immersive journalism), ki občinstvu omogoča, da vstopi v dogajanje ter vsebino spremlja bolj neposredno in izkustveno.
Foto: Freepik
Namesto pasivnega branja ali gledanja televizijskih prispevkov lahko uporabniki z očali za virtualno resničnost ali interaktivnimi spletnimi aplikacijami vstopijo v prostor, kjer se poročana novica odvija. Sprehajajo se po prizorišču dogodka, spremljajo pričevanja posameznikov iz prve roke ali raziskujejo okolje in podrobnosti, ki so v tradicionalnih formatih omejene na besedilo in statične slike.
Za mlade generacije, ki cenijo pristnost in čustveno povezanost, takšno novinarstvo odpira nove možnosti interakcije, vključenosti in angažiranosti. Raziskave kažejo, da interaktivne zgodbe povečujejo empatijo, bolje osvetljujejo kompleksne problematike in pomagajo razumeti različne perspektive.
Kljub temu inovacije zahtevajo visoke tehnološke vložke, usposobljeno ekipo in premišljeno etično presojo, saj je meja med doživljanjem zgodbe in manipulacijo občinstva tanka. Hkrati pa tehnološki napredek ponuja medijskim hišam nove priložnosti, da ohranijo svojo relevantnost v svetu, kjer klasično pasivno spremljanje vsebin izgublja pomen.
Mladi in mediji
Mladi medije konzumirajo na raznolik način, kar v praksi pomeni »malo tu, malo tam«. Kljub splošnemu prepričanju o pomanjkanju pozornosti jih zanimajo tudi obširnejši medijski formati in poglobljene teme, kot so politika, podnebne spremembe ali socialna pravičnost. To potrjuje tudi dejstvo, da je skoraj polovica poslušalcev podkastov starih manj kot 30 let.
Novi obrazi novinarstva
Novinarstvo danes pospešeno išče nove načine, kako nagovoriti sodobno občinstvo. Pri tem je ključno vzpostaviti odnos zaupanja z mlajšimi generacijami, saj je pomanjkanje zaupanja eden glavnih razlogov za izogibanje novicam (ang. news avoidance).
Nove oblike novinarstva, ki se odzivajo na spremenjene gledalske navade mlajših generacij:
- Podatkovno novinarstvo temelji na analizah in vizualizacijah, ki občinstvu približajo teme, kot so volitve ali podnebne spremembe.
- Novinarstvo, usmerjeno v rešitve (ang. solutions journalism) ne poroča le o težavah in incidentih, temveč predstavlja tudi načine, kako jih ljudje in skupnosti poskušajo rešiti.
- Avtomatizirano in z umetno inteligenco podprto novinarstvo, kjer računalniški sistemi pišejo preproste prispevke ali pomagajo pri preverjanju dejstev.
- Počasno novinarstvo (ang. slow journalism), ki deluje kot protiutež hitremu poročanju in ponuja poglobljene, premišljene zgodbe.
Upad kakovosti digitalnih vsebin spodbuja umik uporabnikov v fizični prostor
Razvoj naprednih tehnologij spremlja tudi porast nizkokakovostne, avtomatizirano generirane vsebine. Sočasno se krepi trend »appstinence« – zavestnega zmanjševanja uporabe aplikacij in digitalnih platform. Ob stopnjevani avtomatizaciji, personalizaciji in algoritmičnem usmerjanju vsebin se del uporabnikov odloča za več neposrednih nefiltriranih izkušenj ter za več časa zunaj digitalnega okolja. Gre za simptom širšega premisleka o vplivu tehnološko posredovanih informacij na kakovost javne razprave in individualno avtonomijo.
Evropski odgovor na sodobne izzive obveščenosti
V digitalni dobi so medijski ustvarjalci soočeni z vedno več izzivi, ki zahtevajo odgovorne in inovativne rešitve. Korak naprej je storila tudi Evropska unija. Od lanskega leta namreč velja Evropski akt o svobodi medijev (EMFA), katerega cilj je okrepiti notranji trg ter hkrati zaščititi pluralnost in neodvisnost medijev v EU.
Študije o dezinformacijah v Evropi kažejo, da je finančno stabilno novičarsko tržišče bolj odporno proti širjenju dezinformacij.
EMFA zagotavlja okvir za zaščito novinarjev in medijskih hiš pred političnimi in gospodarskimi pritiski in preglednost medijskega lastništva ter spodbuja neodvisnost nacionalnih medijskih regulatorjev, kot je pri nas Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.