Digitalni denar Ni vse zlato, kar se sveti

Zlata mrzlica se je v zadnjem desetletju preselila na splet. Rudarjenje s kriptovalutami, ki obljublja ogromne donose, mnogi vidijo kot priložnost za hiter zaslužek. Poleg tega digitalne valute prinašajo nove priložnosti za vlagatelje in obetajo decentralizacijo obstoječih finančnih sistemov. Uporabniki se v praksi soočajo s poplavo težko preverljivih informacij, kar pogosto vodi do zlorab njihovih podatkov in finančnih izgub. Zato je pomembno, da prevarantom delo otežimo tako, da poskrbimo za svojo zaščito. To storimo z ustreznim znanjem, varstvom svojih podatkov in zavedanjem, da izjemne ponudbe pogosto s seboj prinašajo tudi riziko izjemnih izgub.

^{Foto: Freepik}

Uvod v kriptosvet

Kriptovalute so digitalna menjalna sredstva, ki uporabljajo kriptografijo za zagotavljanje varnosti transakcij. Delujejo s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain), kar si lahko predstavljamo kot digitalni zvezek, v katerem so trajno zapisane vse transakcije. Vsi, ki uporabljajo določeno kriptovaluto, lahko vidijo ta zvezek, vendar nihče ne more spreminjati preteklih zapisov. Tovrstno valuto upravljajo računalniška omrežja, kar za razliko od ostalih papirnatih valut (npr. evro, dolar) pomeni, da za njihovo upravljanje ni potrebna centralna avtoriteta, kot je banka.

Rudarjenje (ang. mining) kriptovalut poteka z računalniškimi programi. Z njimi lahko rešujemo zapletene matematične probleme za preverjanje in zavarovanje transakcij v verigi blokov, v zameno za to pa prejmemo zelo majhno količino kriptovalute kot nagrado. Rudarjenje na pametnih telefonih ali osebnih računalnikih preprosto ne bo prineslo dovolj dobička, da bi z njim nadomestili porabljen čas, stroške elektrike in interneta ter težave z zmogljivostjo. Najtežja »rudarska dela« tako lahko opravijo le najzmogljivejši računalniki na svetu, za navadnega uporabnika se zato privlačnost kriptovalut skriva v njihovi shranjevalni (naložbeni) oziroma menjalni vrednosti.

Kriptovalute lahko primerjamo z rudninami, saj je njihova zaloga omejena – npr. količina Bitcoinov (prvo nastala in najbolj priljubljena kriptovaluta), ki bo kadarkoli pridobljena s procesom rudarjenja, je 21 milijonov. Večina teh je že bila pridobljena, v času nastajanja tega prispevka pa to število znaša slabih 20 milijonov. Vsake štiri leta se število Bitcoinov, ki jih je mogoče pridobiti z rudarjenjem, prepolovi, zato se bo rudarjenje novih popolnoma prenehalo do leta 2140.

Čemu »žlahtnost« digitalne valute?

Popularnost kriptovalut je razumljiva – poleg tega, da jih ne nadzoruje banka ali druga institucija, so zaradi sledljivosti transakcij (veriženje blokov) varnejše, težje jih je ponarediti, hkrati pa imetnikom omogočajo anonimnost, kar na primer ne velja za bančne račune. Ker gre za digitalno sredstvo, so dostopne vsem, ki imajo internetno povezavo, ne glede na to, kje na svetu se nahajajo. Prenos finančnih sredstev z uporabo kriptovalut je tudi hitrejši in cenejši kot pri tradicionalnih bančnih sistemih, še posebej pri mednarodnih nakazilih. Nenazadnje ima ta tehnologija potencial za rast vrednosti, saj se tako kot rude nahaja v omejenih količinah, obenem pa omogoča razvoj novih finančnih tehnologij in konceptov, kot so pametne pogodbe, decentralizirane finance in nezamenljivi žetoni (NFT).

Ni divjega zahoda brez zlikovcev

^{Foto: Freepik}

Vse naložbene priložnosti, pa naj gre za kriptovalute, obveznice, delnice, žlahtne kovine, nepremičnine v tujini ali alternativne vire energije, lahko prinesejo dobiček, a tudi pasti. Prevaranti pogosto obljubljajo visoke in zajamčene donose brez tveganja, pri tem pa uporabijo privlačne grafike in zgodbe o uspehu.

Še posebej začetniki v svetu kriptoinvesticij so pogosto tarča prevar. Prevaranti jih sprva prepričajo z manjšimi vložki in hitro omogočijo prvo izplačilo dobička, da pridobijo zaupanje. Ko želi vlagatelj dvigniti svoj denar, prevaranti zahtevajo dodatna plačila za izmišljene davke, zavarovanja ali provizije in nato izginejo.

Prav tako prevaranti pod pretvezo pomoči žrtvam zahtevajo dostop do njihovih naprav. Z uporabo programske opreme za oddaljen dostop nato ustvarijo račune v kriptomenjalnicah ter pridobijo podatke kreditnih kartic in spletnega bančništva. Tako si zagotovijo popoln nadzor nad žrtvinim bančnim računom.

Slovenska policija je že večkrat opozorila, da denar, ki ga žrtve prejmejo na svoj račun, ni dobiček iz kriptovalut, temveč sredstva drugih oškodovancev. Zadržanje ali prenos tega denarja lahko pomeni sodelovanje pri pranju denarja. Zaradi anonimnosti in pomanjkanja nadzora pristojne institucije opažajo tudi povečano uporabo kriptovalut med kriminalnimi združbami, zato je potrebna še dodatna previdnost.

Evropska unija z enotno regulacijo kriptotrgov

Evropska uredba o kriptosredstvih (MiCA) določa celovit nadzor kriptovalut in drugih digitalnih sredstev ter povezanih storitev, ki delujejo na področju EU. Pomeni večjo zaščito za imetnike kriptosredstev in stranke ponudnikov storitev ter preglednost in stabilnost trga.

V Sloveniji je 23. novembra 2024 v veljavo stopil Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev (ZIUTK), po katerem sta za izvajanje in nadzor nad trgi kriptosredstev pristojna Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Banka Slovenije.

Če trgujete s kriptovalutami ali to nameravate, se je o obdavčenju te aktivnosti predhodno dobro podučiti pri Finančni upravi Republike Slovenije.

Za konec: Kdaj bomo kriptovalute uporabljali za vsakodnevne nakupe?

Trenutno večina imetnikov kriptosredstva še vedno uporablja za namen shranjevanja vrednosti kot eno izmed možnosti varčevanja. Medtem ko veliko držav po svetu močno obdavčuje tovrstna konkurenčna digitalna plačilna sredstva z namenom zaščite svojih uveljavljenih valut. Zato bo verjetno minilo še kar nekaj let, preden bodo kriptovalute prešle v pravo in množično sredstvo menjave. Do takrat imamo uporabniki dobro priložnost, da še pravočasno oplemenitimo svoje znanje.

Prve korake v tej smeri lahko storimo že s prebiranjem prispevkov na portalu MiPi, pobrskamo pa lahko tudi med prispevki MiPi partnerjev:

• O rudarjenju kriptovalute

• Investicijske prevare s kriptovalutami

• Zlorabe kriptodenarnic

• Prijava incidenta