Na AKOS v zadnjem času prihajajo različna vprašanja kakšne možnosti dostopa do interneta pravzaprav državljani imamo in kakšni so načrti za izgradnjo omrežij v posameznih občinah ali naseljih. Zato smo pripravili celovit pregled možnosti za pridobivanje optičnega priključka in pojasnili kaj omogoča t.i. univerzalna storitev.
Kako preveriti katero vrsto internetne povezave imate doma?
Podatki se nahajajo na Geoportalu AKOS. Tu lahko vsakdo preveri več pomembnih podatkov, predvsem je pomembno katera vrsta omrežne priključne točke (OPT) se nahaja na vsakem posameznem naslovu in kakšna je njena je njena maksimalna zmogljivost (hitrost). Bolj podrobno smo to že razložili v tem članku.
Najprej se lahko obrnemo na operaterje, ki imajo v bližini lokacije, na kateri želimo optični priključek že postavljeno omrežje oziroma infrastrukturo. Investicijske odločitve o gradnji omrežij namreč sprejemajo operaterji.
Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) operaterjem ne določa obveznosti, da bi morali na zahtevo končnega uporabnika zagotoviti optično ali bakreno omrežje. Na tem področju velja načelo proste gospodarske pobude, ki je značilno za celotno EU. AKOS tudi nima zakonskih možnosti za gradnjo telekomunikacijskih omrežij, niti ne izdaja soglasij za izdelavo omrežja. Posledično o načrtih izgradnje optičnega omrežja v določenem naselju oziroma na določenem naslovu nima konkretnih podatkov. Ker pa želi uporabnikom olajšati dostop do informacij o povezljivosti, objavlja pregled informacij o možnostih, ki so na voljo končnim uporabnikom.
V Sloveniji je kot operater s pomembno tržno močjo prepoznano podjetje Telekom Slovenije. Poenostavljeno povedano, ima Telekom Slovenije kot lastnik največjega omrežja v Sloveniji dovolj moči, da bi lahko oviral druge operaterje pri zagotavljanju storitev. Posledično je agencija izdala odločbo, ki podrobneje ureja pogoje, po katerih lahko ostali operaterji dostopajo do omrežja Telekoma Slovenije. Izrek odločbe je dosegljiv na spletni strani agencije na tej povezavi.
Če se torej končni uporabnik nahaja manj kot 200 m od jaška, v katerem je optično omrežje Telekoma Slovenije, naj se za vključitev priključka obrne na Telekom Slovenije. Lahko pa v takem primeru za optični priključek zaprosi tudi kateregakoli drugega operaterja. Ta operater nato na podlagi uporabnikove prošnje od Telekoma Slovenije zahteva izvedbo povezave do uporabnikovega naslova. V tem primeru je Telekom Slovenije dolžan vzpostaviti priključek, na katerem bo drugi operater uporabniku zagotavljal storitve, če so le izpolnjeni pogoji iz omenjene odločbe.
Kaj so projekti GOŠO oziroma razpisi za gradnjo optičnih omrežij?
Zaradi visokega stroška izgradnje zlasti ruralna območja niso vedno komercialno dovolj zanimiva za investitorje v komunikacijsko infrastrukturo, čemur rečemo, da na teh območjih ne obstaja tržni interes. Za tovrstne primere obstaja mehanizem za dodeljevanje državne finančne pomoči za gradnjo oziroma pokrivanje t. i. belih lis, to je področij, ki nimajo ustrezne infrastrukture na področju elektronskih komunikacij. Za taka področja se pripravijo razpisi za projekte gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, imenovani GOŠO.
Sredstva za izgradnjo optičnih omrežij v okviru GOŠO (za pokrivanje t. i. belih lis) se dodeljuje po strogo določenem postopku, ki poteka v dveh korakih. Bele lise so definirane kot posamezna gospodinjstva, za katere je bilo z analizo testiranj tržnega interesa in obstoječega stanja omrežij elektronskih komunikacij ugotovljeno, da nimajo omogočenega priklopa na širokopasovna omrežja ustrezne hitrosti in kjer hkrati ni tržnega interesa za gradnjo dostopovnih širokopasovnih omrežij ustrezne hitrosti v naslednjih treh letih. Ko je neko področje razglašeno za belo liso, pristojno ministrstvo objavi javni razpis za sofinanciranje, na katerega se prijavljajo operaterji, ki so dolžni s pomočjo državne pomoči, ki vključuje tudi sredstva EU, zgraditi odprto širokopasovno optično omrežje do določenega roka.
Zadnji tak razpis za gradnja odprtih širokopasovnih omrežij oziroma GOŠO 5 je bil narejen za področja, kjer je bila hitrost priključkov manjša od 30 Mbit/s in kjer ni bil izražen tržni interes. V Sloveniji je bilo izvedenih že več krogov testiranja tržnega interesa in gradenj odprtih širokopasovnih omrežij. Razpisni pogoji se s časom spreminjajo in tako se na ponovljenih razpisih gradijo optična omrežja na področjih, ki v predhodnih razpisih niso bila vključena.
Pred kratkim se je zaključilo ponovno testiranje tržnega interesa za vsa gospodinjstva, kjer hitrost dostopa ne dosega 100 Mbit/s (hitrost je torej s 30 Mbit/s povečana na 100 Mbit/s). Spisek naslovov, na katerih se je testiral tržni interes, je dostopen na spletni strani agencije na tej povezavi. Izražen tržni interes za izgradnjo priključka na posameznem naslovu je ravno tako mogoče preveriti na Geoportalu AKOS. Informacije o zaključkih izraženega tržnega interesa pa so objavljene tudi na spletnih strani agencije.
Po zaključku postopka testiranja tržnega interesa bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo določilo bele lise in predvidoma pripravilo nov razpis (GOŠO 6) za sofinanciranje izgradnje priključkov na naslovih, kjer ne obstaja OPT s hitrostjo vsaj 100 Mbit/s in kjer noben operater ni izkazal interesa za gradnjo ustrezno zmogljivega omrežja. Na ta razpis se lahko javijo operaterji, ki imajo nato obveznost zgraditi optično omrežje, prek katerega lahko svoje storitve ponujajo vsi zainteresirani operaterji.
Kdaj pomaga institut univerzalne storitve in kaj ta zagotavlja?
V primeru, da končnemu uporabniku ni na voljo nobena alternativna rešitev (v to se šteje katerakoli komercialna ponudba, vključno s ponudbo interneta na fiksni lokaciji preko mobilnega omrežja), torej da vsi operaterji, prisotni na območju uporabnika, zavrnejo priklop na katerokoli storitev, je končnemu uporabniku na voljo univerzalna storitev. Univerzalna storitev je kot varnostna mreža za vse državljane držav članic EU. Univerzalna storitev zagotavlja:
- priključitev na javno telefonsko omrežje,
- dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji in
- dostop do podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za dostop do interneta na fiksni lokaciji.
Trenutno je vsako gospodinjstvo v okviru zagotavljanja univerzalne storitve na lokaciji stalnega prebivališča upravičeno do dostopa do interneta s prenosno hitrostjo 10 Mbit/s k uporabniku in 1 Mbit/s od uporabnika. Končni uporabniki so po zakonodaji potrošniki, mikrodružbe, male in srednje družbe ter neprofitne organizacije. Zakon tudi določa, da mora biti storitev dostopna na lokaciji, na kateri uporabnik stalno prebiva ali opravlja dejavnost, ter da so upravičeni do nje tisti prebivalci, ki nimajo možnosti alternativnega dostopa do storitev iz nabora univerzalne storitve po dostopni ceni na trgu. Univerzalna storitev se lahko zagotavlja prek različnih tehnologij, izbira tehnologije pa je odvisna od tehničnih možnosti na lokaciji stalnega prebivališča uporabnika.
V primeru, da končni uporabnik dostopa do interneta ne more pridobiti od ponudnikov storitev na komercialni osnovi, je podjetje, ki mora to storitev zagotavljati kot izvajalec univerzalne storitve Telekom Slovenije. V tem primeru se naj končni uporabnik obrne na Telekom Slovenije. Če mu ta na povpraševanje ne bo ponudil komercialne rešitve, se uporabnik lahko sklicuje na pravico do univerzalne storitve. Telekom Slovenije preveri, ali je uporabnik upravičenec ali ne. Če je uporabnik do univerzalne storitve upravičen, mora biti priključitev praviloma zagotovljena v roku 15 dni, najdaljši rok pa je v primeru izrednih razmer 30 dni. Telekom Slovenije ima pri tem pravico, da sam izbere tehnično rešitev za zagotovitev dostopa, torej fiksno omrežje, mobilno omrežje ali satelitsko povezavo. Konkretna rešitev je odvisna od tehničnih zmožnosti na lokaciji. Več o tem smo že pisali v posebnem članku na našem portalu MiPi.