Čas branja: 3 minute
Promocija Potrošniki morajo jasno prepoznati, kdaj gre za oglasno sporočilo.
Prehranska dopolnila so v zadnjih letih postala ena najpogosteje oglaševanih skupin izdelkov na televiziji in družabnih omrežjih. V praksi se pogosto pojavljajo primeri, ko oglasna sporočila niso jasno označena kot oglaševanje ali pa so predstavljena na način, ki daje vtis zdravstvenega priporočila. Novi Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK) zato prinaša strožje omejitve na področju oglaševanja prehranskih dopolnil. Po novem jih ne smejo oglaševati zdravstveni delavci, zakon pa hkrati pomembno omejuje tudi zavajajoče in prikrite promocijske prakse, ki jih pogosto zasledimo pri ponujanju prehranskih dopolnil potrošnikom.
Foto: Canva
Promocija z nešteto obrazi
Na oglase za prehranska dopolnila danes ne naletimo več le na televiziji, radiu in v časopisih. Promocijske objave so zelo pogoste tudi na družabnih omrežjih, kjer so izdelki praviloma predstavljeni v izrazito pozitivni luči. Takšne objave pri uporabnikih pogosto ustvarjajo vtis, da gre za dobro ali celo posebej koristno izbiro.
Prehranska dopolnila niso čarobna paličica, ki pričara zdravje
Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Vsebujejo koncentrirane vire hranil ali drugih snovi s fiziološkim učinkom, na primer vitamine, minerale ali rastlinske izvlečke. Njihov namen ni zdravljenje bolezni in ne morejo nadomestiti zdravil ali uravnotežene prehrane.
Oglaševanje po novem
Za oglaševanje se šteje vsaka oblika komunikacije, ki spodbuja nakup ali uporabo izdelka.
Novi zakon prinaša številne nove omejitve pri oglaševanju prehranskih dopolnil. Med drugim jih ni več dovoljeno brezplačno razdeljevati za promocijske namene. To pomeni, da podjetja ne smejo:
- deliti brezplačnih vzorcev,
- ponujati akcij tipa »1 + 1 gratis«,
- dajati dopolnil kot darilo ob nakupu ali
- jih uporabljati kot nagrado v nagradnih igrah.
Prepoved velja tudi za degustacije oziroma poskusno uporabo izdelkov na promocijskih dogodkih, prodajnih mestih ali športnih prireditvah. Namen takšne omejitve je jasen: prehranska dopolnila se ne smejo oglaševati na način, ki hitro pritegne potrošnika, ne da bi se ta vprašal, kaj izdelek sploh je in ali ga zares potrebuje.
Ali ste vedeli?
V medijih niso dovoljeni oglasi, ki spodbujajo vedenje, škodljivo za zdravje ljudi. Prav tako ni dovoljeno oglaševati s predpisi neskladnih izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni ter lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje.
Stroka ne sme oglaševati prehranskih dopolnil
Po novem zdravniki, farmacevti, farmacevtski tehniki ter drugi zdravstveni delavci ali sodelavci ne smejo oglaševati prehranskih dopolnil.
To ne pomeni le, da izdelka ne smejo neposredno priporočati v oglasu. Prepoved velja tudi za nastopanje v promocijah, videoposnetkih ali drugih oblikah tržnega komuniciranja, ki bi lahko ustvarile vtis strokovne podpore posameznemu izdelku.
Javnost zdravstvenim delavcem praviloma zaupa, zato lahko že sam nastop zdravnika ali farmacevta v promocijski vsebini pomembno vpliva na odločitev potrošnika.
Podobno velja tudi za zdravstvene ustanove. Oglaševanje prehranskih dopolnil v čakalnicah, vključno z letaki, ni dovoljeno. Lekarne lahko izdelke predstavljajo le na omejen način, na primer z obvestili ali na zaslonih, vendar brez aktivne promocijske vloge zdravstvenih delavcev ali farmacevtov.
Ali ste vedeli?
V medijih oglaševanje zdravstvene dejavnosti, zdravstvenih storitev in njihovih izvajalcev ni dovoljeno.
Vsak oglas na spletu mora biti jasno označen
Foto: Freepik
Na spletnih mestih in družabnih omrežjih je oglaševanje prehranskih dopolnil še vedno dovoljeno, vendar mora biti v celoti skladno z veljavno zakonodajo. Če gre za oglas, mora biti to jasno in nedvoumno označeno. Uporabnik mora biti seznanjen, da ne spremlja nevtralne vsebine, temveč oglasno sporočilo.
Vplivnež ne sme prejeti prehranskih dopolnil brezplačno z namenom, da svojo izkušnjo deli s sledilci.
To pomeni, da bodo pod posebnim nadzorom tudi nekatere uveljavljene spletne prakse. Sem sodijo zlasti promocijske objave brez ustrezne označitve ter vsebine, ki so predstavljene kot osebne izkušnje z uporabo prehranskega dopolnila, v resnici pa gre za plačano ali drugače dogovorjeno promocijo.
Odgovornost za oglas je deljena
Za skladnost oglaševanja s predpisi je primarno odgovoren nosilec živilske dejavnosti, torej podjetje, ki izdelek daje na trg. To pomeni, da mora zagotoviti, da so vse promocijske aktivnosti usklajene z veljavno zakonodajo.
V praksi pa je odgovornost širše porazdeljena. Vključuje lahko tudi medij ali platformo, na kateri je oglas objavljen, ter posameznika ali vplivneža, ki izdelek promovira. Nova pravila zato ne zadevajo zgolj proizvajalcev, temveč celoten oglaševalski ekosistem.
MiPi svetuje
Ko naletite na oglas za prehransko dopolnilo:
- Preverite, ali je vsebina jasno označena kot oglas.
- Bodite pozorni na obljube o hitrih, čudežnih ali skoraj zagotovljenih učinkih.
- Preverite, kdo podaja sporočilo in kakšen interes ima pri tem.
- Ne zanašajte se zgolj na osebne izkušnje vplivnežev ali na všečno oblikovane promocijske vsebine.
- Pri vprašanjih, povezanih z zdravjem, je še posebej pomembno, da odločitev ne temelji na oglasu. Smiselno je poiskati preverjene informacije in se po potrebi posvetovati s strokovnjakom.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.