Čas branja: 3 minute

Živila za dojenčke in malčke so namenjena otrokom do tretjega leta starosti. Dopolnjujejo dojenje in podpirajo postopen prehod na družinsko prehrano, ob tem pa naj bi zagotavljala ustrezen vnos hranil ter spodbujala zdrave prehranske navade. Kljub temu se v praksi ta živila, ki nemalokrat vsebujejo preveč sladkorja, soli ali neustreznih maščob, oglašujejo izredno zavajajoče – kot nadomestek materinega mleka ali doma pripravljenih obrokov, kar lahko starše zavede in vodi v neprimerne odločitve, kot je prezgodnje opuščanje dojenja.

^{Foto: Canva}

Materino mleko je zakon!

Prehranskih izdelkov za dojenčke ni dovoljeno oglaševati kot primerne za otroke pred šestim mesecem, prav tako jih oglaševalci ne smejo prikazovati s stekleničko ali seskom. Izdelki ne smejo biti predstavljeni kot nadomestek materinega mleka, njemu primerljivi ali celo kakovostnejši. Dejanski nadomestki materinega mleka se ne smejo oglaševati ali promovirati.

Kje najpogosteje srečamo oglase za otroško prehrano

Oglasi za dojenčke in majhne otroke se pojavljajo v različnih oblikah. NIJZ ugotavlja, da so še posebej pogosti v obliki letakov, bonov in darilnih paketov. V zadnjih letih pa prevladujejo oglasi na spletnih mestih lekarn in trgovskih verig.

Veliko vlogo pri promociji živil za najmlajše imajo tudi družabna omrežja in vplivneži. S pomočjo njih lahko blagovne znamke otroške hrane pridobijo verodostojnost in se tesno povežejo s svojim ciljnim občinstvom. Osebni pristop in priporočilo vplivneža pri kupcih namreč povečujeta zaupanje in vplivata na nakupne odločitve.

Oglaševanje ima velik vpliv na starše

Neprimerne oglaševalske prakse pri živilih za malčke pomembno vplivajo na vedenje staršev. Starši so ob neprimernem oglaševanju pogosto zmedeni glede kakovosti hrane in ne vedo, kdaj je posamezno živilo primerno za otroka.

To lahko prinaša škodljive zdravstvene posledice za otroke. Otroška hrana, ki se pogosto oglašuje, namreč pogosto vsebuje prekomerno količino sladkorja, soli in maščob.

Poleg tega intenzivno oglaševanje otroške hrane zmanjša delež izključnega dojenja ali skrajša celotno obdobje dojenja. Še posebej problematično je, da matere, ki dojijo krajši čas, pogosto svoje otroke tudi slabše prehranjujejo.

Domača in lokalna hrana naj ima prednost

^{Foto: Canva}

Tržiti izdelke kot popoln nadomestek za doma pripravljeno hrano ali lokalna živila je prepovedano. SZO priporoča, da je prva dojenčkova jed zelenjava z nevtralnejšim okusom. Nato naj sledijo krompir, meso in žita, šele na koncu pa sadje, zaradi njegove višje vsebnosti sladkorja.

Ob nakupu vedno preverimo kakovost izdelkov

Izdelki za otroke smejo vsebovati le majhne količine nasičenih in trans maščob, enostavnih sladkorjev ter soli.

V zadnjem času pa se na trgu pojavljajo izdelki, ki niso del komplementarne prehrane, ampak izvirajo iz živil za širšo populacijo. To so na primer deserti za malčke, ki pogosto vsebujejo pretirano količino sladkorja – v nekaterih primerih celo do 75 %.

Prehranski izdelki ne zdravijo

Kakršnekoli zdravstvene trditve o otroških prehranskih izdelkih so prepovedane, razen če jih odobrijo nacionalni ali mednarodni organi.

Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) določa, da televizijski oglasi ne smejo predstavljati izdelkov kot zdravilo ali sredstvo za preprečevanje bolezni, če to ni skladno s predpisi. Takšna oglaševanja lahko namreč ogrožajo javno zdravje.

Oglase zavezuje tudi Slovenski oglaševalski kodeks, ki prepoveduje zavajanje, zlorabo zaupanja potrošnikov, povzročanje strahu ali stiske ter uporabo šokantnih trditev.

Premislek na mestu

Pri izbiri komplementarne prehrane za najmlajše je pomembno, da dobro premislimo, kaj otrok res potrebuje. Namesto da se zanašamo na oglaševana živila, se raje posvetujmo in pozanimajmo pri preverjenih in strokovnih virih.

Več o dojenju lahko preberemo na straneh Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.