Spoznanja o škodljivih učinkih prikazovanja nasilja v medijih se zrcalijo tudi v slovenskem pravnem redu, ki ureja medijsko področje. Zaščita otrok in mladoletnikov glede predvajanja vsebin, ki bi lahko škodovale razvoju otrok in mladoletnikov, tudi takih s prikazovanjem nasilja, je natančneje urejena v Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAVMS). Iz njega izhaja tudi Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo. Z njim je agencija podrobneje opredelila vsebine, ki bi lahko škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov. Akt tudi določa stopnjo zaščite pred tovrstnimi vsebinami in smernice za njihovo predvajanje.
O PRESOJI PRIZOROV, KI PRIKAZUJEJO NASILJE
Še preden se potopimo v podrobnejšo razlago posameznih starostnih kategorij, se je treba zaustaviti pri kriterijih za presojo nasilnih prizorov oz. prizorov, ki vsebujejo nasilje. Pri presoji nasilnih prizorov (in drugih elementov, ki lahko vlivajo na kategorizacijo posamezne programske vsebine) je treba vedno znova upoštevati:
- kontekst (npr. zgodovinski ali komičen, izobraževalni), v katerem se glede na pričakovanja gledalcev določenega žanra in namen programske vsebine pojavijo sporni prizori,
- učinke in občutja, ki jih pri gledalcih vzbuja posamezna programska vsebina (npr. programska vsebina kot celota povzroča občutke nelagodja ali tesnobe, čeprav ne vsebuje izrazitih prizorov, ki bi bili neprimerni za posamezno starostno skupino, ali obratno: določen prizor, ki je za posamezno starostno skupino gledalcev lahko neprimeren, zavzema neznaten del programske vsebine in zato ne vpliva bistveno na občutke, ki jih programska vsebina kot celota vzbudi pri svojih gledalcih),- stopnjo realističnosti in vrsto programskih vsebin (npr. nefikcijske programske vsebine se praviloma kategorizirajo strožje kot fikcijske, saj jih otroci in mladoletniki dojemajo kot bolj resnične v primerjavi s fikcijskimi),
- pogostost, trajanje, intenzivnost (npr. zvočna, verbalna, vizualna, tekstovna poudarjenost) in podrobnosti prizorov, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov (npr. programske vsebine s podrobnimi ali intenzivnimi prizori, ki pri gledalcu izzovejo vznemirjenje, nelagodje, tesnobo ali strah, se praviloma kategorizirajo strožje),
- izvedljivost dejanj, ki jih otroci ali mladoletniki lahko posnemajo in bi bila zato lahko nevarna ali škodljiva za njihov razvoj, zdravje in varnost (npr. prikazovanje podrobnosti nevarnih poskusov, uporabe oziroma zlorabe dostopnih orodij in drugih predmetov, se, če gre za dejanja, ki jih otroci in mladoletniki lahko posnemajo, praviloma kategorizira strožje),
- vrednotenje prikazanih dejanj (npr. poveličevanje nasilja, spodbujanje ali poveličevanje uporabe zdravju nevarnih snovi se kategorizira strožje, programske vsebine, ki ta dejanja negativno vrednotijo oziroma implicitno ali eksplicitno kritizirajo, se praviloma kategorizira manj strogo) in
- način obravnavanja tematike z vidika primernosti za posamezno starostno skupino.
GLEDOSKOP
Agencija si pri opravljanju ukvarjanju z zaščito otrok in mladoletnikov pomaga z orodjem Gledoskop, sistemom za razvrščanje in označevanje otrokom in mladoletnikom potencialno škodljivih in resno škodljivih avdiovizualnih vsebin. K uporabi tega orodja so prostovoljno pristopili tudi vsi večji izdajatelji v Sloveniji.
O PREDVAJANJU NASILJA
V Sloveniji se v televizijskih programih ne sme predvajati programskih vsebin, ki bi lahko resno škodovale razvoju otrok in mladoletnikov. To so predvsem vsebine, ki vsebujejo pornografijo ali neupravičeno prikazujejo nasilje. Med neupravičeno prikazovanje nasilja spada tisto prikazovanje nasilja, ki presega stopnjo nasilja, potrebno za dosego cilja tega nasilja (npr. izživljanje, mučenje). Tako prikazovanje praviloma nima konteksta oziroma namena, ki bi prikaz tega nasilja utemeljeval, in je samemu sebi namen.
Tudi v Sloveniji je nasilje pod določenimi pogoji lahko umeščeno v programske vsebine. Programske vsebine z nasilnimi prizori je dopustno predvajati le pod pogojem, da so omejene s primerno izbranim časom predvajanja oziroma s tehnično zaščito, tako da otroci in mladoletniki v normalnih razmerah do takšnih vsebin nimajo dostopa.
Skladno s slovensko zakonodajo (v 14. členu ZAVMS) se smejo začeti predvajati programske vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike do 12. leta, po 20. uri, tiste, ki niso primerne za otroke in mladoletnike do 15. leta, po 22. uri. Programske vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike do 18. leta, se lahko predvajajo po 24. uri in najkasneje do 5. ure. Izhajajoč iz zapisanega se programske vsebine kategorizirajo v eno od naslednjih kategorij, ki bodo predstavljene v nadaljevanju:
- primerno za vse otroke z vodstvom staršev (VS),
- neprimerno za otroke do 12. leta,
- neprimerno za otroke do 15. leta,
- neprimerno za otroke in mladoletnike do 18. leta.
KO SE PRIPOROČA VODSTVO STARŠEV (VS)
Programske vsebine, pri katerih se priporoča vodstvo staršev ali skrbniških oseb, so tiste programske vsebine, ki so primerne za vse starostne skupine gledalcev, vendar vsebujejo posamezne prizore, ki lahko vznemirijo otroke do 12. leta ali so jim nerazumljive brez vodstva odraslih oseb. Zanje so značilni blagi in redki prizori nasilja ali trpljenja; redki prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali in redki, kratki ter neintenzivni grozljivi ali strašljivi prizori, zvoki ali učinki.
Te programske vsebine so lahko dostopne časovno neomejeno, vendar morajo biti označene z opozorilom in simbolom (VS), ki priporoča vodstvo staršev ali skrbniških oseb.
VSEBINE, KI NISO PRIMERNE ZA OTROKE DO 12. LETA
Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok do 12. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni občasni, zmerno dolgi, zmerno intenzivni, nazornejši nasilni prizori, vendar ti glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine niso tako intenzivni, da bi bili neprimerni za otroke, stare 12 let ali več. Za take prizore je značilno predvsem občasno zmerno nasilje, trpljenje ali krvavi prizori, redki prizori hudega nasilja brez nazornega prikazovanja podrobnosti ali poudarjanja poškodb in krvi, prizori spolnega nasilja, ki so le nakazani in upravičeni s kontekstom. Med take štejejo tudi občasni nazornejši prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali ter zmerno strašljivi ali grozljivi prizori, zvoki ali učinki. Praviloma je take prizore zaslediti v večini kriminalnih serij, ki so predvajane v zadnjem času.
Programska vsebina iz prejšnjega odstavka mora biti ne glede na zvrst v televizijskem programu predvajana po 21. uri ter označena z ustreznim zvočnim in vizualnim simbolom.
VSEBINE, KI NISO PRIMERNE ZA OTROKE DO 15. LETA
Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok do 15. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni pogosti, dolgi, intenzivni, nazorni ali podrobni nasilni prizori elementov, vendar ti glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine niso tako intenzivni, da bi bili neprimerni za mladoletnike, stare 15 let ali več. V njih se lahko pojavi(jo) pogosto zmerno nasilje, trpljenje ali krvavi prizori, nazorno prikazovanje posledic, občasni prizori hudega nasilja, občasni nenazorni prizori spolnega nasilja in podrobni prizori nevarnega vedenja, ki bi ga otroci lahko posnemali. Poleg navedenega lahko v njih zasledimo tudi intenzivne ali dolgotrajne strašljive ali grozljivi prizore, zvoke ali učinke.
VSEBINE, KI NISO PRIMERNE ZA OTROKE IN MLADOLETNIKE DO 18. LETA
Za programske vsebine, ki utegnejo škodovati razvoju otrok in mladoletnikov do 18. leta in so zato neprimerne za to starostno skupino, so značilni zelo pogosti, zelo dolgi, zelo intenzivni, zelo nazorni ali zelo podrobni prizori vsebin (tem), primarno namenjenih odraslim, ki so glede na kontekst in učinek celotne programske vsebine tako intenzivni, da niso primerni za otroke in mladoletnike, mlajše od 18 let. V njih se lahko pojavi(jo) ) hudo nasilje ali trpljenje, hudi krvavi prizori, prikazi spolnega nasilja, podrobni ali nazorni prikazi težkih ali strašljivih posledic nasilja (npr. pohabljena telesa, smrtne poškodbe), podrobni prizori zelo nevarnega vedenja, ki ga je mogoče posnemati in zelo intenzivni ali zelo dolgi grozljivi ali strašljivi prizori, zvoki ali učinki. Med nje sodijo predvsem vsebine, ki v velikem delu tematizirajo nasilništvo, kriminal, spolnost, alkoholizem ali narkomanijo, vključno z nazornimi prizori uporabe drog, zlorabe alkohola ali drugih zdravju nevarnih snovi, in niso negativno ovrednotene. Tovrstne programske vsebine morajo biti ne glede na zvrst predvajane po 24. uri ter ustrezno označene.