Januarja je Evropski parlament sprejel predlog Direktive v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem, ki prepoveduje uporabo zavajajočih okoljskih trditev v oglaševanju (t. i. »greenwashing« oziroma »zeleno zavajanje«). Ta direktiva bo učinkovala skupaj z direktivo o zelenih trditvah (»Green claims«), ki je trenutno v fazi obravnave v Evropskem parlamentu. Prihajajoča direktiva o zelenih trditvah bo bolj specifična in podrobno opredelila pogoje za uporabo okoljskih trditev.
Zeleno zavajanje – poimenovanje izhaja iz angleške besede »greenwashing« in se uporablja za zavajanje na številnih področjih trajnostnega razvoja. Poleg okoljskih vprašanj se lahko nanaša tudi na druge teme, kot so enakost spolov, revščina, lakota, zdravje, izobraževanje, dostojno delo.
|
O »zelenem zavajanju« smo na našem portalu MiPi že pisali, tako da si lahko več o tem pojavu preberete tu. Danes osvetljujemo, kako želi Evropska unija z zakonodajno ureditvijo postaviti bolj jasno in zaupanja vredno označevanje izdelkov s prepovedjo uporabe splošnih okoljskih trditev, kot so »okolju prijazno«, »naravno«, »biorazgradljivo«, »podnebno nevtralno« ali »eko« brez dokazov. Podobne izjave dajejo vtis o okoljski uspešnosti, vendar niso utemeljene z znanstvenimi dokazi. Tudi pri uporabi oznake trajnosti se obeta ureditev, saj je prišlo do zmede zaradi razširjenosti in pomanjkanja uporabe primerjalnih podatkov. V prihodnosti bodo v EU dovoljene le oznake trajnosti, ki temeljijo na uradnih certifikacijskih shemah ali so vzpostavljene s strani javnih organov.
Predlog direktive tako prinaša prepoved uporabe splošnih okoljskih trditev, če niso predloženi dokazi o odlični okoljski uspešnosti. Prav tako bo prepovedano trditi, da ima izdelek nevtralen, zmanjšan ali pozitiven vpliv na okolje na podlagi shem za izravnavo emisij ogljika, saj lahko potrošnike zavajajo, ker menijo, da izdelek, ki ga kupijo, ali poslovanje trgovca nima vpliva na okolje.
Potrošniki naj bi torej imeli več jasnosti in trdnejše zagotovilo, da je nekaj, kar se prodaja kot zeleno, dejansko zeleno. Prav tako jim bodo na voljo kakovostnejše informacije za izbiro okolju prijaznih izdelkov in storitev. Pravila prinašajo koristi tudi industriji, saj bodo podjetja, ki si resnično prizadevajo za okolju prijazne izdelke, bolje prepoznavna na trgu in bodo lažje povečala svojo prodajo.
Študija iz leta 2020 je pokazala, da je bilo 53,3 % pregledanih okoljskih trditev v EU nejasnih, zavajajočih ali neutemeljenih, 40 % pa jih je bilo neutemeljenih. Zaradi lažnega zelenega oglaševanja so bili ustvarjeni neenaki konkurenčni pogoji na trgu EU, kar je škodilo podjetjem, ki so resnično zavezana trajnostnim vidikom.
|
Svet Evrope mora sedaj še odobriti direktivo, nato pa bo sledila njena objava v Uradnem listu EU. Države članice bodo imele štiriindvajset mesecev za prenos direktive v svojo nacionalno zakonodajo, kar pomeni, da se začetek izvajanja pričakuje med začetkom leta 2025 in začetkom leta 2026. Druga direktiva, o zelenih trditvah, pa bo določala pogoje za upravičenost zelenih trditev in se pričakuje, da bo sprejeta v letu 2024.
Viri: