Čas branja: 10 minut
Novinarstvo za mlade Otroke je manj strah, če imajo več informacij
Poznate otroško informativno televizijsko oddajo Infodrom in spletni časopis za otroke Časoris? Pri MiPi smo se z njunima urednicama pogovarjali o tem, kako nastajajo verodostojne, kakovostne in hkrati otrokom privlačne informativne vsebine. V času, ko so informacije dostopne na vsakem koraku – tudi najmlajšim – to ni preprosta naloga. Ustvarjalci zato gradijo na strokovnem znanju in izkušnjah, ob tem pa pozorno spremljajo aktualne raziskave ter dobre prakse iz tujine.
Foto: Freepik
Informativne vsebine za otroke
Informativne vsebine v medijih so najpogosteje namenjene odraslim, kar se odraža tudi v načinu podajanja informacij. A to ne pomeni, da aktualnih novic ni mogoče približati tudi mlajšim občinstvom.
Po svetu so že pred desetletji prepoznali, da otroci potrebujejo informacije, predstavljene na njim razumljiv in privlačen način. Takšne vsebine jim pomagajo razumeti aktualne družbene in politične dogodke ter jih postopno opolnomočijo za prepoznavanje pomembnih tem v vsakdanjem življenju.
Primeri tujih informativnih vsebin za otroke
Otrokom prilagojene informativne vsebine imajo v tujini dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri razvoju medijske pismenosti.
Med televizijskimi formati velja izpostaviti:
- Newsround, otroško informativno oddajo britanske javne radiotelevizije BBC, ki jo predvajajo že od leta 1972,
- Jeugdjournaal, informativno oddajo za otroke na nizozemski televiziji NOS, na sporedu od leta 1981,
- logo!, otroško informativno oddajo na nemški televiziji ZDF, ki jo pripravljajo od leta 1988.
Na področju digitalnih vsebin so pomembni spletni portali, ki novice približujejo mlajšim in tudi tujim govorcem angleščine, kot so News for Kids, DOGOnews, KidsNews ter CBC Kids. Med aplikacijami posebej izstopa News-O-Matic, ki od leta 2013 otrokom na razumljiv način predstavlja aktualne dogodke.
Med tiskanimi mediji izstopata The Week Junior, revija o aktualnih dogodkih za otroke, stare od 8 do 14 let, ki izhaja v Združenem kraljestvu (od leta 2015) in ZDA (od leta 2020), ter First News, tedenski časopis za otroke, stare od 7 do 14 let, ki v Združenem kraljestvu izhaja od leta 2006.
Kakšna je ponudba pri nas
Najbolj prepoznavni »blagovni znamki« med informativnimi vsebinami za otroke pri nas sta Infodrom in Časoris.
Informativna oddaja za mlade Infodrom, ki so jo na TV Slovenija prvič predvajali 15. oktobra 2012 aktualne teme predstavlja na otrokom in mladostnikom bolj razumljiv način. Sprva je bila na sporedu vsak delavnik, danes pa jo lahko spremljamo enkrat tedensko.
Foto: Infodrom
Kot spletni časopis za mlade se je v Sloveniji že dodobra uveljavil Časoris, sicer tudi partner portala MiPi, ki od leta 2015 vsakodnevno objavlja aktualne novice iz Slovenije in sveta, informacije o športnih in kulturnih dogodkih ter o znanstvenih odkritjih.
Foto: Časoris
Kakovostne vsebine za otroke na spletu, televiziji in telefonu
Časoris vsak mesec spremlja približno 15 tisoč mladih bralcev. Njegove vsebine so dostopne na spletu, preko mobilne aplikacije in na priljubljenih družabnih omrežjih.
Tudi Infodrom je med mladimi gledalci dobro poznan. Tedenske oddaje, ki jih predvajajo ob petkih, so dostopne v spletnem arhivu, kar omogoča ogled kadarkoli. Vsebine Infodroma so prav tako prisotne na različnih družabnih omrežjih.
MiPi na pogovoru z urednicama
Urednica spletnega časopisa Časoris je Sonja Merljak Zdovc, urednica oddaje Infodrom na TV Slovenija pa Tina Antončič. Obe pri projektih sodelujeta že od samega začetka – Sonja Merljak Zdovc kot ustanoviteljica Časorisa, Tina Antončič pa kot soustvarjalka koncepta, novinarka in voditeljica Infodroma.
Ker sta obe predani in izkušeni ustvarjalki informativnih vsebin za najmlajše, smo se pri MiPi odločili, da ju vprašamo za recept, kako pripraviti kakovostne in zanimive informativne vsebine za otroke.
Od osnov do konteksta na krilih otroških pričakovanj
Urednici skupaj s svojima ekipama ustvarjalcev vsebin redno sledita aktualnim raziskavam ter ostajata v stiku s kolegi iz tujine, ki pripravljajo primerljive vsebine. Na ta način nastajata zaupanja vredna oddaja in spletni časopis.
OSNOVE in KONTEKST – Pri izbiri tem in pripravi prispevkov za otroke je ključno, da se vsako novico najprej umesti v ustrezen kontekst. Ustvarjalci pogosto naredijo korak nazaj in mladim gledalcem ter bralcem najprej razložijo osnovne pojme, ki so potrebni za razumevanje vsebine. Otroci lažje razumejo informacije, kadar se z njimi lahko poistovetijo, zato je pomembno, da so novice posredovane skozi konkretne primere.
JEZIK in VIZUALNOST – Uporaba jasnega in razumljivega sloga, podprta z veliko slikami ter različnimi grafičnimi elementi, pomaga, da so vsebine otrokom čim bolj dostopne in pregledne.
Pripovedovanje zgodb (ang. storytelling)
»Ne uporabljamo pridevnikov, izhajamo iz strukture, ki je značilna tudi za storytelling, torej uporabljamo strukturo osebek, povedek, predmet, vendar morajo biti besede polnopomenske. Povedi so preproste, vendar je vsaka beseda premišljena.« [urednica Časorisa]
»Nobena tema ni neprimerna, pomembno je le, kako jo predstavimo!«
Foto: Freepik
Ekipi Časorisa in Infodroma se pri izbiri tem zanašata predvsem na izkušnje ter strokovno presojo o tem, kaj bi otroci morali vedeti in katere aktualne vsebine so zanje hkrati zanimive in dovolj pomembne, da jim namenijo prispevek. Oba medija sta v prvi vrsti namenjena informiranju otrok, med prispevki pa najdemo tudi vsebine, ki dopolnjujejo njihovo znanje oziroma so namenjene zabavi.
Mlade zelo zanima aktualno dogajanje doma in po svetu, zlasti teme, kot so okolje, izobraževanje, socialna pravičnost, šport – in tudi politika.
Izkušnje obeh uredništev kažejo, da so najbolj odmevne vsebine tiste, ki na razumljivih in konkretnih primerih pojasnjujejo, kako politične odločitve vplivajo na vsakdanje življenje mladih.
Otroci danes do informacij prek spleta
Tradicionalni informativni formati za otroke danes pogosto ne pritegnejo več njihove pozornosti in ne ustrezajo njihovemu načinu doživljanja sveta. Zato je toliko pomembneje, da jim ustvarjalci ponudijo kakovostne, starosti prilagojene informativne vsebine, ki so razumljive, zanimive in relevantne za njihov vsakdan.
Foto: Freepik
S tehnologijo še korak dlje
Možen odgovor na razkroj novičarskega okolja, kot ga poznamo, ponujajo nove tehnologije. Med njimi izstopa spremljanje novic prek navidezne resničnosti (ang. immersive journalism), ki občinstvu omogoča, da vstopi v dogajanje ter vsebino spremlja bolj neposredno in izkustveno.
Takšne informacije so pogosto nepreverjene, zavajajoče ali celo neresnične. Če mladi nimajo dostopa do verodostojnih in zaupanja vrednih virov – oziroma se z njimi ne srečajo že v zgodnjem obdobju – bodo hitro posegali po alternativah, ki lahko vodijo v izkrivljeno ali napačno razumevanje sveta.
Uredniška presoja : algoritmi
Obstaja bistvena razlika med vsebinami za otroke, ki nastajajo na podlagi strokovne uredniške presoje, ter vsebinami na družabnih omrežjih, kjer izbor in vidnost vsebin določajo algoritmi in drugi interesi.
S podporo države bi bilo lažje
Kakovostni informativni projekti za otroke med mladimi dosegajo visoko prepoznavnost ter spodbujajo njihovo aktivno vključenost. Njihov nadaljnji razvoj pa pogosto omejujejo pomanjkanje stabilnih finančnih virov in kadrovskih kapacitet. Za večji doseg, večjo produkcijo vsebin in dolgoročen vpliv je zato ključna sistemska, predvidljiva podpora države.
»Osebno mi je še vedno žal, da smo od leta 2016 le še tedenska oddaja, vsakodnevna pojavnost bi seveda pripomogla k temu, da bi verjetno dosegli več otrok. A za to bi seveda potrebovali več kadra, denarja, podpore odločevalcev na splošno za vsebine, ki so namenjene mladim.« [urednica Infodroma]
Država bi morala prepoznati pomen zgodnjega razvijanja navad spremljanja verodostojnih in kakovostnih informacij. Trenutno so tovrstni projekti pogosto odvisni od pridobljenih sredstev na razpisih, kar omejuje možnosti za dolgoročno načrtovanje, razvoj in učinkovito promocijo, poudarjajo pri Časorisu.
Stopnja demokratične razvitosti države se odraža tudi v tem, koliko prostora namenja kakovostnim informativnim vsebinam za mlade.
»Še je čas, da že otrokom privzgojimo navado spremljanja verodostojnih novic«
Otroke je treba že zgodaj usmerjati k spremljanju kakovostnih informativnih vsebin, sicer bodo informacije poiskali predvsem na družabnih omrežjih. Ključno je, da jih nagovorimo v obdobju, ko še zaupajo staršem in učiteljem ter sledijo njihovim smernicam. Le tako je mogoče privzgojiti navado spremljanja verodostojnih in preverjenih novic, pravijo pri Časorisu.
Foto: Freepik
Če pri tem ne uspemo, se lahko posledice pokažejo tudi v informativnih navadah v odrasli dobi, poudarjajo pri Infordromu. Ob tem izpostavljajo ključno vodilo: njihov cilj ni zgolj podajati novic na mladim razumljiv način, temveč zagotoviti, da je v oddaji jasno slišan tudi glas otrok in mladih.
»Več informacij imaš, manj te je strah«
Dobro informirani otroci so manj dovzetni za nepotrebne strahove in napačne interpretacije sveta.
Kakovostne informativne vsebine tudi na družabnih omrežjih
»Da so otroci na družbenih omrežjih je odgovornost njihovih staršev, naša pa je, da jim tam posredujemo kakovostne vsebine.« [urednica Infodroma]
Ker otroci že danes spremljajo družabna omrežja, je pomembno, da so kakovostne vsebine prisotne tudi tam, poudarjata obe sogovornici. Tako je denimo med najbolj spremljanimi Infodromovi kanali prav tisti na YouTubu, uporabljajo pa tudi Tik tok, Instagram in Facebook. Podobno tudi pri Časorisu svoje mlade bralce nagovarjajo prek spletnih platform, kot so YouTube, TikTok, Instagram in Facebook.
Čas pred zasloni ni merilo digitalnih veščin
Čas, ki ga otrok preživi pred zasloni, še ne odraža njegove dejanske sposobnosti rokovanja z digitalnimi orodji. Digitalna pismenost ne pomeni zgolj samostojnega nameščanja aplikacij, temveč razumevanje njihove uporabe, varnosti in vpliva vsebin. Pri tem ima ključno vlogo tudi medijska pismenost staršev, ki znajo presoditi, katere vsebine in aplikacije so primerne otrokovi starosti ter zanj varne in kakovostne.
Je aplikacija Časoris že na otrokovem telefonu?
Tako pri Časorisu kot pri Infodromu opozarjajo na izzive pri zagotavljanju širšega dostopa do preverjenih in kakovostnih vsebin. Ključno vprašanje ostaja, kako otrokom že ob prvem stiku s telefonom približati verodostojne vire informacij.
Urednica Časorisa nam je zaupala, da je enemu od slovenskih operaterjev v preteklosti že predlagala, da bi bila aplikacija Časoris ob prvem prejemu telefona že vnaprej nameščena na napravi. Čeprav predlog za zdaj še ni zaživel, odpira pomembno razpravo o potrebi po sistemskih rešitvah, ki bi mladim olajšale dostop do kakovostnih informativnih vsebin.
Kaj pa o kakovostnih informativnih vsebinah za otroke pravi umetna inteligenca?
Malo za šalo, malo zares smo za konec preverili še, kako naj bodo informativne vsebine za mlade hkrati poučne in zanimive. Za mnenje smo vprašali jezikovni model Copilot.
In prejeli naslednji odgovor – pomembno je zlasti:
- dobro poznavanje ciljne skupine – njihovih interesov, jezika in navad,
- prilagojen format in ton – krajše, dinamične vsebine v neformalnem, pristnem in nevsiljivem slogu,
- aktualnost in uporabnost – teme, ki so mladim blizu in jih zadevajo v vsakdanjem življenju,
- vključevanje mladih v ustvarjanje – tudi kot sogovornikov ali soustvarjalcev,
- sprotno spremljanje odzivov in prilagajanje vsebin.
Za konec pa je kot primer dobre prakse navedel še oddajo Infodrom, ki »uporablja krajše poučne prispevke, predstavlja aktualne teme in vključuje mlade sogovornike na obeh straneh mikrofona.«
MiPi namig
V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila v teh dneh premiera predstave Kako preživeti apokalipso zombijev (12+). Predstava na igriv način odpira razmislek o abstraktnih in konkretnih grožnjah sodobnega sveta ter raziskuje teme strahu in manipulacije, pa tudi kreativnosti in sodelovanja.
Predstavo je obiskala tudi Časorisova poročevalka, na njihovi strani pa najdeš tudi še veliko drugih nasvetov za zabavno preživljanje prostega časa.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.