X

Teme

Medijska pismenost

Medijska in informacijska pismenost v EU – ključni dokumenti

Konec leta 2020 je Evropska komisija predstavila več dokumentov, ki se nanašajo na področje avdiovizualnih medijev in regulacijo spletnih platform, velik poudarek pa dajejo tudi medijskemu in informacijskemu opismenjevanju evropskega prebivalstva.

ikone različnih platform

Akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja EU se osredotoča na sektorja, ki ju je koronavirusna kriza še posebej prizadela in ki sta bistvenega pomena za demokracijo, kulturno raznolikost Evrope in digitalno avtonomijo. Kot enega izmed desetih ukrepov izpostavlja tudi opolnomočenje evropskih državljank in državljanov ter podjetij, vključno s krepitvijo medijske pismenosti. V okviru tega ukrepa si bo Evropska komisija prizadevala za praktično uporabo novih obveznosti, ki jih na področju medijskega opismenjevanja prinaša revidirana Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, zato bo v sodelovanju s skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (skupina ERGA) in drugimi strokovnjaki ter v dialogu s platformami za izmenjavo videov oblikovala nabor orodij za izboljšanje ozaveščenosti uporabnikov, izboljšanje njihovega kritičnega razmišljanja in za pomoč uporabnikom pri doseganju bolj raznolikih medijskih vsebin, ki so na voljo na platformah za izmenjavo videov.

Platforme za izmenjavo videov so storitve, namenjene zagotavljanju programskih vsebin ali videov, ki jih ustvarijo uporabniki in za katere ponudniki teh platform nimajo uredniške odgovornosti, prek elektronskih komunikacijskih omrežij pa so namenjene splošni javnosti za obveščanje, zabavo ali izobraževanje. Ponudnik platforme za izmenjavo videov organizira programske vsebine in videe s prikazovanjem, označevanjem ali razvrščanjem, kar lahko izvaja tudi s samodejnimi orodji ali algoritmi. Evropska komisija bo hkrati podpirala tudi oblikovanje storitev neodvisnega alternativnega združevanja vsebin, ki bodo omogočale dostop do bolj raznolikih virov informacij.

Ti ukrepi so usklajeni tudi z ukrepi akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027), predstavljenega jeseni 2020. Tudi na izobraževalnem področju je namreč kot ena izmed strateških prednostnih nalog izpostavljena krepitev digitalnih spretnosti in kompetenc za digitalno preobrazbo, njen namen pa je izobraževanje narediti še bolj odzivno, učencem pomagati pri razvoju zmožnosti kritičnega pristopa k informacijam, njihovega filtriranja in ocenjevanja, zlasti v luči prepoznavanja dezinformacij in upravljanja s prevelikimi količinami informacij.

Tudi cilj akcijskega načrta za evropsko demokracijo je krepitev svobode in pluralnosti medijev po vsej Evropi, med drugim pa zajema tudi krepitev prizadevanj na področju boja proti dezinformacijam. Načrt je v celoti usklajen s predlogoma Evropske komisije o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih, katerih cilj bo posodobitev pravnega okvira, ki se uporablja za digitalne storitve v EU. Akt o digitalnih storitvah vključuje pravila za spletne posredniške storitve, nova pravila naj bi za državljanke in državljane prinesla večjo izbiro, nižje cene, manjšo izpostavljenost nezakonitim vsebinam in boljše varstvo temeljnih pravic, družbi kot celoti pa večji demokratični nadzor in zmanjševanje sistemskih tveganj, kot so manipulacije ali dezinformacije. Obveznosti različnih spletnih akterjev se razlikujejo glede na njihovo vlogo, velikost in vpliv v spletnem ekosistemu, vsi spletni posredniki, ki ponujajo svoje storitve na enotnem trgu, ne glede na to, ali imajo sedež v EU ali zunaj nje, pa bodo morali upoštevati nova pravila. Akt o digitalnih trgih se osredotoča na velike, sistemske spletne platforme, ki so t. i. vratarji, in zanje določa nova pravila, ki jih morajo upoštevati pri svojem vsakodnevnem poslovanju.

Dezinformacijam je namenjeno tudi posebno spletišče Evropske komisije, ki je dostopno v angleškem jeziku, na tem področju pa deluje tudi novoustanovljeni Evropski observatorij za digitalne medije (www.edmo.eu), ki povezuje preverjalce dejstev, strokovnjake za medijsko pismenost in akademske raziskovalce, ki si bodo v sodelovanju z medijskimi organizacijami in spletnimi platformami prizadevali za boljše razumevanje in analiziranje dezinformacij.

Na področju preverjanja dejstev v Sloveniji deluje portal www.ostro.si s svojim projektom Razkrinkavanje.si, ki je konec leta 2020 postal tudi prvi slovenski podpisnik kodeksa mednarodne mreže IFCN (Mednarodna mreža za preverjanje dejstev), oddelka ameriške neprofitne medijske organizacije Poynter Institute, ki je trenutno osrednja organizacija, ki se osredotoča na uveljavljanje in razvoj preverjanja verodostojnosti medijskih vsebin po svetu. Prav tako bedi nad metodologijo in etičnimi načeli medijskih organizacij, ki so podpisnice kodeksa IFCN.

Celotni dokumenti so v slovenskem jeziku dostopni na:

Akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja EU

Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027)

Akcijski načrt za evropsko demokracijo

Akt o digitalnih storitvah

Akt o digitalnih trgih


Nazaj na vse novice