Večina ljudi se zaveda nevarnosti, ki jo predstavljajo lažne ali izkrivljene novice, a je obenem večina tudi prepričana, da jih zna prepoznati in ločiti od verodostojnih informacij. Tako kažejo rezultati raziskav, ki ju predstavljamo v tokratnem članku – eno so opravili v Sloveniji, drugo pa med mladimi v celotni Evropski uniji. Ker po spletu kroži vedno več zavajajočih ali napačnih informacij, vse bolj narašča tudi pomen sposobnosti kritičnega mišljenja ter medijske in informacijske pismenosti.
Foto: Pixabay
Mladi najbolj izpostavljeni lažnim novicam
Po raziskavi Evropskega parlamenta Eurobarometer o mladih kar 42 % mladih Evropejcev, starih med 16 in 30 let, večino novic o politiki in družbenih vprašanjih pridobi na družabnih omrežjih. Prednjačita predvsem omrežji Instagram (47 %) in TikTok (39 %). V Sloveniji se mladi medtem še vedno najbolj zanašajo na informacije, ki jih pridobijo na televiziji (45 %), družabna omrežja so kot vir informacij na drugem mestu (39 %).
Večina mladih se zaveda nevarnosti, ki jih v obliki lažnih novic in izkrivljenih dejstev prinašajo družabna omrežja, več kot tri četrtine (76 %) jih je denimo v tednu pred anketiranjem naletelo na vsaj eno lažno ali zavajajočo novico. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji (78 %), kar 46 % vprašanih pa se z lažnimi ali zavajajočimi informacijami sooča zelo pogosto.
Zaupanje v prepoznavo lažnih novic visoko
Kar 70 % mladih verjame, da lahko prepoznajo dezinformacije. Slovenski anketiranci so bili med tistimi, ki so bili v svojo sposobnost prepoznavanja najmanj prepričani. Le 21 % jih je odgovorilo, da so v to »zelo prepričani«, 43 % pa, da so »nekako prepričani«.
Do zelo podobnih ugotovitev so prišli tudi raziskovalci z Univerze v Mariboru v okviru raziskave Lažne novice v digitalni dobi: Vloga znanosti in medijske pismenosti pri prepoznavanju resnice, v kateri so sodelovali le nekoliko starejši anketiranci, ki so prav tako dokaj visoko ocenili lastne sposobnosti prepoznavanja lažnih novic. V svoje znanje in spretnosti je bilo prepričanih skoraj 66 % vprašanih, le 9 % jih ne verjame, da lahko prepozna lažne ali popačene novice, 9,4 % pa, da nima dovolj znanja in spretnosti za razlikovanje verodostojnih novic od lažnih.
Izobrazba pomembno vpliva na presojo posameznikove sposobnosti glede prepoznavanja lažnih novic. Bolj izobraženi posamezniki izkazujejo večje zaupanje v svojo sposobnost prepoznavanja lažnih novic ter jih hkrati pogosteje dojemajo kot resno grožnjo za demokratične procese.
Večina prepoznava lažne novice kot resen družbeni problem
Foto: Freepik
Da lažne novice predstavljajo družbeni problem, meni 62 % vprašanih, 73,5 % pa jih meni, da predstavljajo tudi resen problem za demokracijo.
Pri soočanju z lažnimi novicami ima pomembno vlogo tudi znanost. Predvsem jasna in dostopna komunikacija znanstvenih rezultatov omogoča razlikovanje med lažnimi novicami in preverjenimi dejstvi. Prav tako pa je pomembna tudi krepitev kompetenc medijske pismenosti in kritičnega mišljenja pri vseh starostnih in izobrazbenih skupinah. Pri razvoju programov za boj proti lažnim novicam je ključno vključevanje tematike v formalno izobraževanje ter sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, oblikovalci politik in mediji.
Kako prepoznati lažne novice in preprečiti njihovo širjenje?
Sue Ellen Christian, novinarka in profesorica komunikologije, v knjigi Everyday Media Literacy: An Analog Guide to Your Digital Life kot najbolj problematični pojavni obliki informacij loči nenamerno napačne novice (ang. misinformation) in namerno ustvarjene lažne novice (ang. disinformation). Razlika med njima je predvsem v namenu in načinu njihovega širjenja. Več o pojavnih oblikah lažnih novic lahko prebereš tudi na portalu MiPi.
Ob vse večjem zavedanju, da je predvsem na družabnih omrežij vedno težje prepoznati, katere informacije so zaupanja vredne in katere ne, so pri Unicefu pripravili hitri vodnik za prepoznavo lažnih informacij na spletu. Poglejmo nekaj nasvetov:
► Novice in informacije pridobivajmo iz čim več virov – če je novico s podobno vsebino objavilo več virov, je verjetnost, da gre za resnično informacijo, večja.
► Kritično ocenjujmo verodostojnost virov in sledimo novicam vse do prvotnega vira, posebej pri informacijah z družabnih omrežij.
► Poslušajmo mnenja strokovnjakov z določenega področja in preverjajmo strokovnost in izkušnje oseb, ki se predstavljajo kot strokovnjaki.
► Preprečujmo širjenje lažnih novic s pojasnjevanjem, zakaj ne držijo, ter z jasnim in jedrnatim poudarjanjem dejstev.
Vir: Evropski parlament
Še nekaj priporočil, kako se soočiti z lažnimi novicami, lahko najdete na straneh MiPi-ja ali v objavah naših partnerjev Safe.si in Časoris.