Čas branja: 2 minuti
V času generativne umetne inteligence lahko ustvarimo prepričljive prizore, ki se niso nikoli zgodili, ali resnične posnetke izvzamemo iz konteksta in jim pripišemo povsem nov pomen. Evropski projekt VISAVIS zato prinaša pomembno rešitev za aktualno zagato: kako ob poplavi vizualnih vsebin ohraniti kritično presojo, ne da bi pri tem zdrsnili v splošno nezaupanje do vsega, kar vidimo na spletu.
Ko orodja obstajajo, a niso za vsakogar
Raziskovalci in novinarji že dolgo uporabljajo orodja za preverjanje verodostojnosti slik in videov, a so ta pogosto tehnično zahtevna in namenjena profesionalcem.
Povprečni uporabnik orodja za preverjanje pristnosti spletnih vsebin redko uporablja – bodisi zato, ker zanje ne ve, bodisi ker se mu zdijo prezapletena.
Projekt VISAVIS zato združuje izobraževanje, digitalna orodja in sodelovanje državljanov. Udeleženci kampanje niso bili le poslušalci delavnic, temveč so orodja preizkušali sami, analizirali primere in sodelovali v raziskavi. Prednost raziskovalnega pristopa, ki omogoča aktivno sodelovanje državljanov, je dvojna: udeleženci pridobijo znanje in praktične veščine, raziskovalci pa dobijo vpogled v to, kako različne generacije dejansko razumejo in uporabljajo digitalna orodja.
Mladi, starejši in stereotipi
Raziskovalni del projekta v Belgiji in na Švedskem je vključeval mlade odrasle ter starejše od 55 let. Izkazalo se je, da starejših občinstev ne smemo podcenjevati – mnogi so pokazali visoko motivacijo, pripravljenost na razpravo in zanimanje za etične ter družbene vidike umetne inteligence. Po drugi strani pa pogosta uporaba družabnih omrežij pri mlajših sama po sebi še ne pomeni večje odpornosti proti manipulacijam.
Medijska in digitalna pismenost nista samodejni posledici digitalne prisotnosti in spremljanja medijskih vsebin, ugotavljajo raziskovalci. Razvijata se z vajo, ne zgolj z izpostavljenostjo vsebinam.
Izobraževanje pomembno vpliva na naše kompetence
V okviru projekta so udeležencem pred in po izobraževanju merili samozavest pri prepoznavanju manipuliranih slik in videov. Povprečna ocena se je po zaključku izobraževanj statistično povečala. Še pomembneje pa je, da je bila rast izrazitejša pri tistih, ki so se bolj aktivno vključili – obiskovali več srečanj, reševali vaje in uporabljali orodja.
Preizkusite sami
Ena izmed prednosti projekta VISAVIS je, da so na spletni strani projekta brezplačno zbrana odprta orodja in primeri vaj za preverjanje pristnosti slik in videov.
Orodje lahko preizkusite tukaj (izvor slike lahko preverite tudi s povratnim iskanjem, npr. z orodjem Google Lens).
Takšna vaja ne zahteva veliko časa, lahko pa pomembno prispeva k razvoju kritičnega razumevanja vizualnih vsebin. Še več – redna navada preverjanja verodostojnosti informacij lahko bistveno zmanjša tveganje, da sami nehote postanemo razširjevalci zavajajočih vsebin.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.