Odprtokodna programska oprema (OPO) je naziv za programsko opremo, katere izvorna koda je prosto dostopna, tako da jo je mogoče prosto uporabljati, raziskovati, spreminjati in razširjati tako originale kot dopolnjene in spremenjene kopije.
Foto: Medium.com
Večina sodobne programske opreme je zaščitena z zasebno licenco, kar pomeni, da je koda v lasti njenega avtorja ali izdajatelja in je ne sme nihče preverjati ali spreminjati. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavilo gibanje proti tovrstni praksi in kot alternativa se je pojavila OPO, izdana pod licenco za brezplačno uporabo. Takšno programsko opremo lahko vsi preučujemo, spreminjamo in/ali ponovno distribuiramo. Če ste po internetu brskali z brskalnikom Mozilla Firefox, obdelali svoje fotografije s programom GIMP ali urejali kodo s programom Notepad++, ste že uporabljali OPO.
Tudi Evropska komisija od leta 2000 naprej sistematično spodbuja uporabo OPO za številne svoje storitve. Tako se že vrsto let spletna mesta EK izvaja na strežnikih Apache, vse nove spletne aplikacije pri EK pa so zaščitene z rešitvijo za preverjanje pristnosti, ki temelji na OPO, ki trenutno služi več kot 300 obstoječim spletnim aplikacijam in več kot 17.000 uporabnikom dnevno.
Primeri uporabe OPO so še na področju upravljanja vsebin, anket, e-fakturiranja in e-naročanja.
Več kot 60 % informacijskih sistemov, razvitih za EK, temelji na Javi, v referenčno konfiguracijo namizja, ki je nameščen na osebnih računalnikih Komisije, pa je vključen odprtokodni brskalnik.
Zakaj je OPO pomembna?
OPO je izjemno pomembna za šole in pedagoške delavce, četudi se sami tega pogosto ne zavedajo. V praksi z OPO prihranimo veliko denarja: če obstaja programska oprema, ki jo šole potrebujejo, lahko šolski sistemi vsem šolam ponudijo kopijo teh programov, ki jih lahko šole brezplačno namestijo na računalnike. Če programska oprema, ki jo šole potrebujejo, ne obstaja, jo lahko šolski konzorcij ali interesne organizacije skupaj razvijajo in vzdržujejo. Šole lahko staršem naročijo, da namestijo OPO, saj je ta prosto dostopna in tako ekonomski status ni ovira.
OPO torej spodbuja željo po izmenjavi in učence loči od korporacij. Razvijalci komercialne programske opreme šolam praviloma ne nudijo brezplačnih kopij svojih programov v duhu altruizma, temveč v želji, da bi šole in učenci postali odvisni od njihovih izdelkov. Učenci, ki uporabljajo tovrstno opremo v šoli, jo bodo zelo verjetno želeli uporabljati tudi v zasebnem življenju in kasneje pri delu. V teh primerih bodo morali za njo plačati.
OPO poleg tega ščiti zasebnost uporabnikov in jim omogoča eksperimentiranje. Razvijalci komercialne programske opreme pogosto zbirajo podatke o uporabnikih in nikoli ne razkrijejo za kakšen namen te podatke uporabljajo. OPO ne zbira podatkov za potrebe trženja, šole imajo prost dostop do algoritmov in se lahko same odločajo, kaj bodo počele z zbranimi podatki.