Čas branja: 4 minute

Zasloni v otrokov svet prinašajo družabna omrežja in spletne igre, skrite očem staršev. Rešitev, ki jo ponujajo številna podjetja, so aplikacije za starševski nadzor. A takšna orodja ne prinašajo le nadzora nad otrokom, temveč odpirajo tudi vprašanja ranljivosti tehnologije, zasebnosti in zaupanja med starši in otroki. Nobena aplikacija pa v resnici ne more nadomestiti prave rešitve – pogovora ter medijske in digitalne vzgoje.

^{Foto: Stockphotos}

Trg z bogato ponudbo

Na voljo je veliko aplikacij, ki staršem omogočajo zelo podroben vpogled v otrokovo uporabo digitalne naprave. Z njimi lahko spremljajo, katere aplikacije otrok uporablja, s kom se pogovarja, koliko časa preživi pred zaslonom ter kje se nahaja v realnem času. Nekatere aplikacije omogočajo tudi oddaljen dostop do mikrofona ali kamere na otrokovi napravi.

Tudi operaterji s številnimi možnostmi starševske zaščite  

Slovenski operaterji ponujajo različne rešitve za starševski nadzor.

A1 Slovenija je razvil storitev A1 Guard, s katero lahko starši omejijo dostop do določenih spletnih vsebin, kot so pornografija, nasilje in družabna omrežja. Storitev omogoča tudi nastavitev časovnih omejitev uporabe naprav. Dodatno zaščito pred virusi in spletnimi prevarami ponuja storitev A1 Protekt.

Telekom Slovenije ponuja storitev Varen splet, ki vključuje blokado neprimernih vsebin, zaščito pred spletnimi prevarami in filtriranje nevarnih spletnih strani. Aktivacijo starši opravijo preko aplikacije, SMS-a ali klica.

Telemach ponuja rešitev EON Connect, ki staršem omogoča popoln nadzor nad domačim Wi-Fi omrežjem. Starši lahko upravljajo povezane naprave, ustvarjajo profile za otroke, nastavljajo urnike uporabe in začasno blokirajo dostop do interneta.

Kje se zatakne?

Čeprav so takšne funkcije namenjene zaščiti, lahko pomenijo tudi poseg v zasebnost in varnost otrok. Številne raziskave opozarjajo, da lahko uporaba nekaterih aplikacij za starševski nadzor privede do uhajanja občutljivih podatkov ali omogoči nepooblaščen dostop do naprave. Prenos podatkov in zvoka namreč pogosto poteka prek strežnikov ponudnikov storitev, ki niso vedno ustrezno zaščiteni. Posledica so lahko prestrezanje komunikacije, razkritje podatkov o lokaciji naprave in s tem tudi o gibanju otroka.

Pravna stroka opozarja, da lahko pretiran starševski nadzor preseže tudi pravne meje. V Sloveniji zasebnost otrok varujejo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in evropska Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki določata, da mora biti obdelava osebnih podatkov – tudi pri otrocih – sorazmerna in zakonita. Dodatno Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKOM-2) ter Konvencija o otrokovih pravicah poudarjata, da morajo biti otroci kot posebej ranljiva skupina deležni dodatnega varstva.

Tudi Evropska komisija je v svojih smernicah za izvajanje Akta o digitalnih storitvah (DSA) poudarila, da morajo biti orodja za starševski nadzor zgolj dopolnilo k drugim ukrepom za zaščito otrok.

Kamen spotike: skrhano zaupanje med starši in otroki

Vprašanje pa ni zgolj pravno ali tehnično, temveč je tesno povezano tudi z odnosom zaupanja med starši in otroki. Če otroci ugotovijo, da jih starši skrivaj nadzirajo, se lahko odzovejo z odporom in zapiranjem vase. Raziskave kažejo, da pretiran nadzor povečuje konflikte v družini in zmanjšuje medsebojno zaupanje. Dolgoročno lahko to vodi v skrivanje vedenja, ustvarjanje lažnih profilov ali iskanje načinov, kako zaobiti nadzor.

Najboljša aplikacija je medijska in digitalna vzgoja

^{Foto: Freepik}

Aplikacije za starševski nadzor lahko staršem ustvarijo lažen občutek varnosti in nadzora. V resnici pa podatki o času uporabe ne razkrivajo, kako se otrok na spletu dejansko počuti.

Raziskave kažejo, da takšne aplikacije pogosteje uporabljajo bolj avtoritarni starši, ki se manj odzivajo na najstnikovo potrebo po avtonomiji. Aktivnost otroka pa je pogosto celo povezana z več spletnimi tveganji, vključno z neprimerno vsebino, nadlegovanjem in spletnim spolnim nagovarjanjem.

Po drugi strani pa veliko staršev že kmalu ugotovi, da aplikacije same po sebi ne rešijo ključnih težav, ampak odpirajo nova vprašanja o zaupanju in komunikaciji. Raziskave kažejo, da so otroci, ki so se o spletu učili skozi pogovor in izkušnje, bolj odporni na spletne nevarnosti kot tisti, ki so bili izpostavljeni zgolj strogemu nadzoru.

MiPi zato svetuje:

- Odprt pogovor z otrokom – če starši razumemo, kaj otroka zanima v medijih in na spletu, lažje prepoznamo, kje se zadržuje in katere morebitne pasti mu grozijo. Pogovarjajte se o vsebinah: kaj gleda, kaj razume in kako se ob tem počuti. Učenje o algoritmih in spodbujanje kritičnega mišljenja otroku dolgoročno nudita večjo zaščito kot nadzor. Redni pogovori hkrati krepijo zaupanje in odnos z otrokom.

- Skupno postavljanje jasnih pravil – otroci lažje upoštevajo pravila, če sodelujejo pri njihovem oblikovanju. Družinski načrti pomagajo določiti, kaj, kdaj in koliko časa lahko uporabljajo zaslone, hkrati pa spodbujajo odgovornost in sodelovanje vseh družinskih članov.

- Bodite zgled – otroci pogosto posnemajo starše pri uporabi zaslonov, zato jim s svojim ravnanjem pokažite, kako jih uporabljati uravnoteženo.