Čas branja: 5 minut

Evropska komisija razvija nabor jezikovnih orodij umetne inteligence, ki so namenjena prevajanju, povzemanju, anonimizaciji, poenostavljanju in pripravi večjezičnih besedil. Orodja temeljijo na dolgoletnih izkušnjah evropskih institucij pri delu z vsemi uradnimi jeziki Evropske unije, tudi slovenščino. Komisija jih predstavlja kot varno in brezplačno alternativo v javnosti razširjenim komercialnim rešitvam. V nadaljevanju preverjamo, kaj ta orodja omogočajo, komu so namenjena in ali jih lahko uporabljate tudi sami.

Od prevajalnika do pomočnika za pripravo besedil

Med najbolj uveljavljenimi jezikovnimi orodji evropskih institucij je eTranslation, uradni strojni prevajalnik Komisije. Omogoča prevajanje besedil in dokumentov v različnih formatih, podpira vse uradne jezike EU ter številne druge jezike. Poleg samostojne uporabe ga je mogoče povezati tudi z aplikacijami, informacijskimi sistemi in spletnimi mesti.

Njegova ključna prednost je specializiranost za evropski institucionalni jezik. Ker temelji na obsežnih zbirkah dokumentov evropskih institucij, se posebej dobro obnese pri prevajanju pravnih, upravnih in strokovnih besedil ter pri dosledni uporabi terminologije, značilne za dokumente EU.

Med uradnimi evropskimi orodji UI najdemo tudi vrsto specializiranih rešitev za delo z besedili, informacijami in digitalnimi vsebinami:

- eSummary za hitro povzemanje dokumentov,

- eBriefing za pripravo pregledov izbranega tematskega področja, ključnih sporočil ter vprašanj in odgovorov iz različnih virov,

- eReply za pomoč pri pripravi odgovorov na zahtevnejše pobude in poizvedbe,

- Anonymisation za samodejno prekrivanje ali nadomeščanje osebnih podatkov,

- WebText za poenostavljanje spletnih besedil,

- Accessible Text za pripravo vsebin v skladu smernicami za dostopnost,

- Speech-to-Text za pretvorbo zvočnih in videoposnetkov v besedilo ali podnapise,

- Multilingual Post za hitro pripravo kratkih večjezičnih objav, na primer za družabna omrežja.

Kaj orodja EU loči od komercialnih klepetalnikov?

Razširjeni komercialni modeli, kot sta ChatGPT ali Gemini, so praviloma zasnovani kot univerzalni klepetalniki, usmerjeni v pogovor z uporabnikom in generiranje vsebin. Uporabni so pri pisanju in urejanju besedil, razlagi zahtevnih tem, pripravi idej, analizi podatkov, programiranju, ustvarjanju slik ter načrtovanju različnih nalog.

^{Foto UI: Magnific}

Evropska orodja pa sledijo drugačnemu pristopu. Uporabna so predvsem pri nalogah, kjer so pomembni zanesljiva jezikovna podpora, večjezičnost, uporaba uradne terminologije, predvidljivo delo z dokumenti ter večja raven varnosti pri ravnanju s podatki. Komisija jih pri tem izpostavlja kot zaupanja vredna, varna in posameznim nalogam prilagojena orodja.

Prav tako se podatki uporabnikov in vsebina pogovorov pri jezikovnih modelih EU obravnavajo v skladu s strogimi pravili EU o varstvu podatkov in se ne uporabljajo za učenje komercialnih modelov umetne inteligence.

Kdo lahko uporablja evropska orodja UI?

Komisija orodja odpira širšemu krogu uporabnikov, vendar dostop ni povsem enak kot pri komercialnih klepetalnikih. Med upravičenimi uporabniki so:

- javne uprave,

- mala podjetja,

- akademska skupnost,

- nevladne organizacije,

- projekti v okviru programa Digitalna Evropa ter

- kandidati za zaposlitev v institucijah EU.

Ta omejitev je pomembna, saj pomaga pravilno postaviti pričakovanja uporabnikov. V ospredju namreč ni množična in čim širša potrošniška raba, temveč bolj nadzorovano okolje za uporabnike, ki pri svojem delu obdelujejo občutljivejše informacije ali dokumente, pri katerih so napake, nejasna obdelava podatkov ali nekontrolirano širjenje vsebin lahko posebej problematični.

Zato so ta orodja zasnovana kot specifična, nalogam prilagojena orodja, pri katerih ni pomembno le, kaj zmorejo, temveč tudi, kdo jih uporablja, v kakšnem okviru in s kakšno odgovornostjo.

Slovenščina enakovredna svetovnim jezikom

Veliki svetovni jeziki imajo pri razvoju umetne inteligence praviloma boljši izhodiščni položaj, saj je zanje na voljo več besedil, podatkov in digitalnih virov, iz katerih se učijo veliki jezikovni modeli. Pri manjših jezikih, kot je slovenščina, je zato še posebej pomembno, da nastajajo tudi jezikovna orodja, ki niso razvita zgolj za največje trge, temveč za celoten evropski jezikovni prostor.

MiPi svetuje: najprej razmislite o namenu uporabe, potem izberite orodje

Pri uporabi umetne inteligence se je sicer dobro vprašati, katero orodje je »najboljše«, še pomembneje pa je razumeti, katero orodje je primerno za konkretno nalogo, obdelavo in zaščito podatkov ter kakšne so posledice morebitnih napak pri generiranih vsebinah.

Evropska jezikovna orodja so pri tem zanimiv opomnik, da prihodnost umetne inteligence ni nujno omejena na velike komercialne klepetalnike. Kažejo tudi na možnost razvoja specializiranih, varnejših in javnemu interesu bližjih rešitev, ki uporabnikom pomagajo razumeti, prevajati in deliti informacije v več jezikih – tudi v slovenščini.