Čas branja: 3 minute
Digitalizacija storitev odpira vse več vprašanj glede varnega izkazovanja istovetnosti na spletu, zato Evropska unija uvaja denarnico za digitalno identiteto. Za njeno pripravo so do konca leta 2026 zadolžene države članice. Denarnica bo prebivalcem in podjetjem poleg digitalne identifikacije omogočala tudi varno hrambo ter deljenje uradnih dokumentov. V prihodnosti bo na voljo tudi »Mini denarnica« (Age-Verification Blueprint), namenjena preverjanju starosti na spletu. Omogočala bo dostop do vsebin, ki so zakonsko omejene na polnoletne uporabnike.
Aplikacija za identiteto, dokumente in podpisovanje
Evropska denarnica za digitalno identiteto bo osebna mobilna aplikacija, namenjena dostopu do spletnih in nespletnih javnih ter zasebnih storitev. Omogočala bo varno shranjevanje in izmenjavo digitalnih dokumentov, kot so potrdila o izobrazbi ali mobilno vozniško dovoljenje. Poleg tega bo omogočala tudi pravno zavezujoče elektronsko podpisovanje dokumentov.
Uporaba denarnice bo prostovoljna.
Vsaka država članica bo morala zagotoviti vsaj eno lastno rešitev, pripravljeno v skladu s skupnimi standardi, ki bodo zagotavljali uporabnost denarnice po vsej EU.
Zakaj jo potrebujemo?
Potreba po takšni rešitvi raste, ker se vse več storitev seli na splet, ob tem pa ostajajo težave z varnim preverjanjem identitete, čezmejno uporabo storitev in varstvom osebnih podatkov.
Evropska komisija opozarja, da danes le 14 % ključnih ponudnikov javnih storitev v EU omogoča čezmejno avtentikacijo prek elektronske identifikacije.
72 % EU uporabnikov želi jasnejši vpogled v obdelavo svojih podatkov na družabnih omrežjih.
63 % EU uporabnikov si želi varno enotno digitalno identifikacijo za vse spletne storitve.
Uporabniku več nadzora nad podatki
Foto: Freepik
Denarnica bo omogočala deljenje zgolj nujno potrebnih oziroma izbranih podatkov, pri čemer bo uporabnik lahko pregledno spremljal, katere informacije deli in s kom.
Koristi za uporabnike, podjetja in javne storitve
Evropska e-denarnica bo omogočala:
- lažji dostop do storitev,
- boljše varstvo osebnih podatkov,
- višjo raven kibernetske varnosti,
- manj goljufij ter
- nižje stroške avtentikacije za podjetja
Obenem naj bi denarnica zmanjšala administrativna bremena in olajšala čezmejno uporabo storitev v EU. Za uporabnike je posebej pomembno, da naj bi bile digitalne storitve zaradi varnega elektronskega dostopa enostavnejše, ne da bi se pri tem morali odpovedati zasebnosti.
V prihodnosti na voljo tudi »Mini denarnica« (Age-Verification Blueprint)
Gre za prvo tehnično rešitev, ki določa, kako naj v EU poteka preverjanje starosti uporabnikov na varen, zaupanja vreden in široko povezljiv način. Temelji na odprtokodnih tehničnih specifikacijah in omogoča, da države članice, ponudniki digitalnih storitev ali razvijalci aplikacij razvijejo rešitve, kot so mobilne aplikacije ali funkcije v digitalnih denarnicah, ki uporabnikom izdajo potrdilo o starosti.
»Mini denarnica« predstavlja zanesljivo, a zasebno metodo preverjanja starosti na spletu predvsem za dostop do vsebin, ki so zakonsko omejene na polnoletne uporabnike, kot so:
- spletna pornografija,
- spletne igre na srečo,
- nakup alkohola ali tobaka ter
- druge občutljive digitalne storitve.
Kaj pa slovenski uporabnik?
Evropska denarnica za digitalno identiteto ne bo enotna evropska aplikacija, temveč sistem nacionalnih denarnic, ki bodo delovale po skupnih pravilih. To pomeni, da ne bo pomembno le, kdaj bo slovenska rešitev na voljo, temveč tudi, kako pregledna, varna in uporabniku prijazna bo v praksi.
Za uvedbo e-denarnice v Sloveniji je pristojno Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki uporabnike redno obvešča o napredku razvoja njene slovenske različice.
Še več kratkih in zanimivih vsebin za varno, odgovorno in kritično uporabo medijev ter digitalnih tehnologij poiščite na naših spletnih platformah 
@PortalMiPi in 
#beri_mipi.